Ah leto 2022… bilo si pestro, na momente naporno, a verjetno najino najlepše leto do sedaj. Čas je, da tako kot vsako leto, spišem en kratek povzetek najinega popotniškega leta. V letu 2022 sva dokončala najino predelavo kombija, obiskala 9 držav, na poti preživela 57 dni ter se odločila za en velik korak v življenju.
Pestro leto 2022
Za nama je precej pestro ter intenzivno leto. Začetek leta je bil precej delaven, saj sva vsak vikend in prosto popoldne, delala na najini predelavi kombija v avtodom. V začetku aprila, nama je končno uspelo, le nekaj dni pred odhodom v Španijo, homologirati kombi. Sicer naju je čakalo še veliko dela, a končan je bil do te mere, da je šel skozi homologacijo in sva lahko odšla na več kot zaslužen in pričakovan dopust.
V preteklem letu sva bila res veliko naokoli tako za vikende, kot tudi tedenska ali dvotedenska potepanja. Obiskala sva kar nekaj krajev, o katerih sva v preteklosti samo sanjala, se povzpela na kar nekaj vršacev ter preplezala nekaj ferat oziroma zavarovanih planinskih poti. Do sedaj so mi bili hribi muka v katerih nisem videla smisla. Nisem razumela kje je čar pri hoji v hrib in vse utrujenosti, zadihanosti ter švicanja, ki pride zraven. V preteklem letu pa sem prišla do spoznanja, da so hribi nujna ”terapija’, ki jo rabim za luftanje svoje glave. Večina vikendom sva tako pred neznosno vročino pobegnila v hribe, za poletni dopust pa namesto morja, izbrala Švico, kje sva prav tako pohajkovala po hribih.
Med poletjem naju je presenetil tudi plus na nosečniškem testu in tako se je za naju pričelo novo poglavje v življenju. Glede na moje super počutje in skoraj nobenih znakov nosečnosti, sva vseeno pohajkovala naokoli, le da z malce bolj umirjenim tempom. Med krompirjevimi počitnicami sva izkoristila kombinacijo praznikov in željo po obisku kakšne države izven Evrope, ter se za teden dni odpravila v Jordanijo.
Statistika za 2022
- daljši dopust: 3
- podaljšani vikendi: 9
- št. dni na poti: 57 dni
- nočitve: hotel 4x, wild camping 37x, šotor 2x, apartma 14x
- obiskane države: Francija, Italija, Monako, Lihtenštajn, Avstrija, Švica, Španija, Hrvaška, Jordanija
Januar
Prvi dan novega leta sva preživela v Sarajevu, kjer sva pričakala novo leto. Januar je bil pri nama zelo delovno obarvan. Vsak prosti trenutek in lepo vreme, sva izkoristila za predelavo kombija. Za nama je dobrih pet mesecev predelave in nekega konkretnega napredka še ni in ni bilo videti. Do sedaj sva naredila najbolj zamudna dela, kot je izolacija, ki nama je pustila kar nekaj sivih las. Čeprav je bil mesec posvečen delu, sva kaken sončen dan izkoristila tudi za smuko na Golteh.
Februar
V februarju sva prav tako vsak prosti trenutek izkoristila za predelavo kombija. Vsa zamudna dela so bila že za nama, tako sva lahko pričela z izdelavo notranjosti, kar se je kar hitro pričelo poznati na vidnem napredku same predelave. Vse bi šlo še hitreje, če se med delom nebi pojavile težave oziroma dileme, kako določene dele narediti drugače. Eno je osnovna ideja na začetku, ki pa se lahko v praksi izkaže za popolnoma nepraktično ali neizvedljivo. Kakšen dan sva cel popoldan preživela v kombiju z metrom v roki ter iskala ustrezno rešitev. V februarju sva se dokončno odločila, da kombi dokončava do aprila ter greva na letni dopust.
Marec
Od vse predelave sva že bila malce utrujena ter rahlo naveličana istih dni, služba zjutraj, potem pa hitro delati. Na srečo nas je marec razvajal z lepim vremenom, tako sva sklenila, da si en vikend vzameva na off. Sicer pri nama to ne pomeni ležanja na kavču, ampak precej aktiven vikend. Odpravila sva se na smučanje v Avstrijo in sicer v Nasffeld. Nobene gneče, vrhunsko pripravljene proge, na nebu pa ”šajba”… Kaj lepšega bi si za konec smučarske sezone, težko zamislila.
Tudi najino delo in predelava na kombiju, se je končno obrestovala. Dobivati je začel končno podobo, kot sva si jo na začetku predelave zamislila.
April
Prva polovica aprila je bila precej naporna. S polno paro sva pisala poročilo o predelavi ter zaključevala kombi do te mere, da bova opravila homologacijo. Že v štartu sva dodobra naštudirala vse zakone, sproti pa vse poslikala, tako da je šla homologacija gladko skozi. Homologacijo sva opravila le štiri dni pred najinim odhodom v Španijo, posledično nisva imela še nič pripravljeno, niti splanirano, kaj si bova pogledala.
Odločila sva se, da si roadtrip vzameva malce bolj v easy in si ga prilagodiva povsem po svoje. Na poti proti Španiji, sva v Italiji preplezala ferato Degli Artisti, si ogledala Monako ter simpatično francosko mestece Collioure. V Španiji sva se osredotočila na raziskovanje Valencije, Barcelone ter se za dva dni ustavila še v Gironi, kjer so naju nepridipravi malce okradli. Med vsemi čudovitimi stvarmi, sva preplezala še eno od bolj zanimivih ferat na svetu ferato Cala del Moli, ki je speljana po klifu, le nekaj metrov nad morjem.
Maj
Prvomajski prazniki so minili v znamenju vožnje proti domu iz Španije. Rahlo naporen dopust je prinesel veliko utrujenost pri obema, zato sva se domov vrnila en dan prej. Hitro sva ugotovila razlog utrujenosti – korona. Sicer pri obema identični simptomi in počutje, a pri meni je test ves čas kazal negativno, medtem ko je Klemnu test pokazal pozitivno.
Maja nas je vreme še posebno razvajalo z lepim vremenom ter poletnimi temperaturami. Kar dva vikenda sva izkoristila za skok na morje in sicer v nama ljubi hotel Dražica na otoku Krku ter s kombijem na raziskovanje Istre v okolico Marede. Vreme nam je bilo tako naklonjeno, da sva čas izkoristila za daljše sprehode, supanje ter celo skok v morje, ki je imel za ta čas prijetnih 20 stopinj.
Junij
Junij je minil v znamenju raziskovanja Slovenije in okolice Trsta z najinim Milanom (ja, najin kombi je dobil končno ime). Dolina reke Glinščice je bila prva ideja za vikend pobeg v Juniju. Preplezala sva vse tri ferate Glinščica ter se do Trsta s kolesi zapeljala po bivši kolesarski poti, ki povezuje Kozino s Trstom.
Odpravila sva se tudi v Prekmurje na koncert Dubioze Kolektiv, na katerega sva si želela že kar nekaj časa. Namesto, da bi se po koncertu pozno vračala domov, sva enostavno prespala v kombiju, drugi dan pa preživela ob Soboškem jezeru pri Expanu centru.
Tretji vikend sva se končno odpravila v Kranjsko Goro, kjer sva plezala ferate, se mudila na Belopeških jezerih ter pohajkovala po čudoviti Kranjski Gori. Z nama je bil tudi Luc, zato sva vikend morala prilagoditi njemu.
Julij
Počasi sva morala sprejeti odločitev, kam jo bova mahnila med poletjem za en teden. Kar nekaj ur sem preživela v iskanju letalskih kart, saj sva tudi letos teden dni želela preživeti v Grčiji, na katerem od otokov. Če so bile lani letalske karte smešno poceni, je bilo letos ravno obratno. Nisva se kaj veliko sekirala, saj imava kombi.
Nisva kaj veliko razmišljala kam se bova odpravila. Neznosna vročina nama ni ravno pogodu, tako sva se oba strinjala, da greva v hribe. Odločitev ni bila težka, greva v Švico. Ko sem se lotila raziskovanja, sem ugotovila, da se veliko ljudi ”boji” potovanja v Švico, saj naj bi bila slednja zelo draga počitniška destinacija in povsem neprijazna kot avtodomarska destinacija, kar se tiče divjega kampiranja. Glede slednjega bom rekla, da se vse da, ne glede na destinacijo, če si le malo iznajdljiv. Predvsem pa sva ugotovila, da Švica morda res ni najcenejša destinacija, vsekakor pa ni tako draga, kot vsi mislijo. Če le uporabljamo svoje zdrave noge, namesto gondol, namesto obiska restavracij, si raje sami skuhamo kosilo in podobno, je lahko cenovno čisto primerljiva destinacija, kot ostale Evropske države.
Švica naju je popolnoma navdušila ter pustila odprtih ust. V devetih dneh sva si na hitro ogledala Lihtenstajn, se sprehodila po Zurichu, se odpravila do jezera Oechinen ter Gelmersee, se povzpela na Harder Kulm, spala ob čudovitem jezeru v okolici Interlakna, preplezala deloma izpostavljeno ferato Murren, raziskovala Grindelwald ter si uresničila mojo dolgoletno željo. Slavni Zerrmat in mogočni Matterhorn je bil že vsaj polovico mojega življenja visoko na bucket listi in ko nekaj takega vidiš v živo, se moraš uščipniti, da to res niso sanje. Sanje so uresničljive, le verjeti (in nekaj narediti) je treba vanje.
Zadnji vikend v mesecu sva se končno odpravila na Kamniško sedlo. Neznosna vročina v dolini, na 2400 metrih pa prav prijetne temperature.
Preostali čas v juliju sva nadaljevala s preostalo predelavo na kombiju. Lotila sva se izdelave zgornjih omaric ter popravila nekaterih malenkosti.
Avgust
Ne glede na to, koliko sva bila letos v hribih, sva v avgustu pričela pogrešati morje. S šotorom sva se za vikend odpravila v kamp Opatija in preživela super, predvsem pa na off vikend. Vse skupaj je malce pokvarila gužva v tem času in neznosne temperature, saj se temperature ponoči, niso spustile pod 27 stopinj.
Podaljšan vikend v avgustu sva izkoristila za skok v Kranjsko Goro, nazadnje pa sva vse dni preživela v Italiji. Najprej sva obiskala planino Pecol, od koder sva se odpravila na Špik Hude Police, ki je znan predvsem po kozorogih, ki jih srečamo na poti. Drugi dan sva preživela ležerno ob Rabeljskem jezeru in s supom naredila en krog po jezeru.
Praznični ponedeljek sva že navsezgodaj pričela na Vršiču, od koder sva se z vso plezalno opremo napotila proti začetku plezalne poti na Malo Mojstrovko.
Zadnji avgustovski vikend sva sicer preživela doma, a se vseeno skupaj z Lucom odpravila na Raduho.
September
Za večino konec sezone, nama pa najljubši čas za pohajkovanje naokoli. Sicer sva od septembra pričakovala malce več lepega vremena, a nama je vseeno uspelo izkoristiti lepe sončne dni.
Prvi vikend sva se odpravila z avtodomom na izhodišče za Stol, ki sva ga osvojila po plezalni poti iz Avstrijske smeri. Naslednji dan pa izbrala lažjo turco do Doma pod Storžičem. Drugi vikend sva ujela še lepo vreme ter se odpravila v Istro, kjer nama je družbo delal najin kuža Luc. V avgustu so v Črni na Koroškem odprli novo atraktivno ferato Olimpline, ki sva jo v septembru tudi splezala. Res odlična, predvsem pa atraktivna ferata, ki nudi malce izkušenim obilo užitkov.
Oktober
Počasi se privajava na misel, da bova čez nekaj mesecev spoznala novega družinskega člana. Moja nosečnost poteka super in na mojo veliko srečo, so se me vse nosečniške tegobe v prvih treh mesecih izognile. Nobene slabosti in bolečin, le malce bolj sem bila utrujena, kot običajno. Oktober nam je za razliko od septembra, postregel s sončnim vremenom in za ta mesec nadpovprečno toplim vremenom. Hribov sva imela za letos dovolj, zato sva oktober preživela na morju. Ponovno sva se odpravila na otok Krk v Hotel Dražica, kjer sva predvsem dobro jedla, supala ter se veliko sprehajala. V sredini oktobra sva se ponovno odpravila v Istro v okolico Marede, kjer sva prav tako veliko pohajkovala okoli z Lucom, uživala v miru, ki ga oktober na morju ponuja, ter se celo kopala, saj je imela voda ”prijetnih” 20 stopinj.
Konec oktobra je bil po dolgih treh letih čas, da še izkoristiva čas, ko sva še sama in se odpraviva na mini potovanje izven Evrope. Dopusta mi je ostalo še ravno dovolj, da sva ga kombinirala s prazniki med krompirjevimi počitnicami ter se odpravila v Jordanijo.
November
Prvi teden v novembru sva raziskovala Jordanijo, ki sva jo želela obiskati že kar nekaj časa. Z najetim avtomobilom sva naredila klasičen roadtrip ter si v sedmih dneh ogledala vse glavne stvari, ki jih moraš videti, če obiščeš Jordanijo. Tako sva raziskovala stari del Amana, si ogledala ostanke ruševin v Jerashu, se na poti proti magični Petri ustavila še na Gori Nebo, prespala v puščavi Wadi Rum, pohajkovala po Aqabi ter plavala v Mrtvem Morju. Jordanija naju je res pozitivno presenetila in je bila ravno pravo potovanje v času nosečnosti.
Jordanija: Popoln vodič za vaše nepozabno potovanje po Jordaniji
December
Decembra ni brez pravega decemberskega vzdušja, ki pa mislim, da ga je letos kar malo manjkalo. Vsaj pri nama. Za mano je bilo malce težko obdobje, ki pa je na srečo kmalu minilo. December je minil v znamenju zimskih radnosti na snegu. Smučarska sezona za mene letos sicer odpade, še vedno pa to ne pomeni, da se je potrebno izogibati snegu. Namesto smučanja, sva se s sanmi odpravila na Stari Ljubelj ter na Roglo.
Konec leta sva v planu imela 10 dnevni roadtrip z Milanom nekam na ”toplo” (jug Italije ali Francija), a sva na koncu raje ostala doma ter praznike preživela v malce bolj umirjenem tempu. Kljub temu pa sva božič preživela v nama ljubi Kranjski Gori. En dan sva se odpravila čez center Kranjske gore do jezera Jasna, ki izgleda čudovito odeta v zimsko podobo. Drug dan sva se s sanmi odpravila v Planico, od koder sva se s sanmi odpravila v dolino Tamar. Zadnji dan je bila v Kranjski Gori še večja gneča, tako sva jo mahnila do Belopeških jezer, od koder sva se odpravila do Riffugio Zacchi, kjer je bilo pričakovano bistveno manj ljudi.
Povzetek leta 2022
Za nama je precej pestro in zanimivo leto 2022. Kar ne moram verjeti, kje vse sva bila, kaj vse sva videla ter kaj vse se nama je pripetilo. Na poti sva preživela rekordnih 57 dni, bila na treh daljših ”potovanjih” ter kar nekaj vikendov preživela naokoli z najinim kombijem. Mislim, da sva iz preteklega leta potegnila vse kar sva lahko. Prihodnje leto se najini popotniški ekipi pridruži nov družinski član, ki naju bo malce prisilil, da bodo najini dopusti bolj umirjeni in potekali z bolj počasnim tempom.
Odkar veva, da sem noseča, sem ugotovila oziroma se naučila kar nekaj stvari. Ne glede na to, kaj počneš, vedno bo kdo imel kaj za povedati. Na srečo je do sedaj moja nosečnost potekala super in po posvetu z ginekologom, sem s podobnim tempom oz aktivnostmi brez težav nadaljevala. Nosečnost ni bolezen in da je tukaj več kot dobrodošla zdrava kmečka pamet. Sedaj in tudi za naprej. Sanja se nama ne, kaj naju čaka v prihodnje, vsekakor pa bova ostala zvesta sebi in svojemu načinu življenja, čeprav večina misli, da sva nora.
Kolikor spremljava ostale, ki imajo družine in so že prej potovali oziroma bili aktivni, da so s podobnim življenjem nadaljevali tudi kasneje. Tisti, ki so pa že prej raje greli domači kavč, pa isto nadaljujejo s prihodom otrok. Defitnitivno bova pa sproti videla kaj in kako ter sproti delala plane. Če se bova čutila sposobna iti na nekajtedenski roadtrip v Evropi, ne vidiva ovir, če nama bo pa zapasal miren dopust v Istri, bo pač Istra vrhunec najinega potovanja v prihodnjem letu.
