Spet je leto naokoli in najin mali popotnik praznuje že svoj drugi rojstni dan. Ne moreva verjeti, kako hitro beži čas – zdi se, kot da se je šele včeraj rodil in nama obrnil svet na glavo. Ker si želiva ohraniti vse te dragocene spomine, tudi letos piševa majhen dnevnik njegovih dogodivščin: kaj smo doživeli, kam nas je odneslo in kako zelo uživa na vsakem koraku.
Jonovo drugo popotniško leto
Drugo leto je bilo še bolj razigrano, pestro in polno raziskovanja naokoli. Opazovati, kako iz dojenčka raste v radovednega malčka, je ena posebna izkušenj v najinem življenju. Vsak dan naju preseneča s svojo energijo in radovednostjo– vse to pa mu pride prav tudi na potovanjih. Skupaj smo odkrivali nove kotičke sveta, pa tudi domače kraje, ki skozi otroške oči dobijo čisto nov pomen. In ker spomini hitro zbledijo, jih shranjujem tu – da jih bomo lahko nekoč skupaj prebirali in obujali vsa ta čudovita doživetja. Skupaj smo do sedaj obiskali 18 držav.
Na poti smo preživeli 65 dni ter obiskali 10 držav (6 novih) ter imeli 10 letov.
April
April je s sabo prinesel težko slovo – konec porodniške. Po enem letu najinega vsakodnevnega druženja, smeha in počasnih juter sem se s cmokom v grlu vrnila nazaj v službo. To leto je bilo res posebno, mirno in nežno… tako edinstveno, da bi ga z veseljem še podaljšala. Biti tam zanj vsak trenutek – ko je rastel, se učil, jokal in se smejal – je bil najlepši “dopust”, kar sem jih kdaj imela.
Da bi si prehod olajšali in ujeli še nekaj svobode, smo za prvomajske praznike z avtodomom pobegnili na mini pustolovščino. Pot nas je najprej peljala do pravljičnih Plitviških jezer, nato smo raziskovali skrivnostno opuščeno letalsko bazo Željavo in se čudili lepotam Narodnega parka Una. Za konec smo si privoščili še nekaj čisto ležernih dni v Kampu Kozarica ob hrvaški obali – brez hitenja, z veliko morskega zraka, igre v pesku in toplih objemov. Ravno prav, da smo si nabrali novih moči za vsakdanjik, ki nas je čakal doma.
Maj
Majski vikend smo izkoristili za kratek odklop z našim avtodomom in se odpravili v nam ljubo Krajsko Goro. Obiskali smo Zelence, se sprehajali in uživali v naravi. En dan smo se odpravili v hotel Špik, kjer smo se vsi trije razvedrili v bazenu – Jon je že pravi mali vodni navdušenec. Sprehodili smo se tudi do prvega Martuljškega slapu, ravno prav dolga pot za male nogice na ramenih. Vikend je minil hitro, a lepo – brez večjih planov, samo z željo po miru in skupnem času.
Iz tega oddiha imamo tudi anekdoto, kako sem Jona ”švercala” čez mejo. Z avtodomom vedno hodimo spat čez mejo, ker italijani ne preganjajo spaja na divje. Tokrat sem pozabila Jonov potni list, na meji pa seveda kontrola in pregled osebnih dokumentov. Tako naju je Klemen odložil pred mejo, jaz na kolo, Jon v prikolico ter sva šla po kolesarski stezi čez mejo, Klemen pa z avtodom po cesti.
Junij
Junij je za nas čas, ko res zadihamo – predsezona na morju je že nekaj let naš najljubši del leta. Takrat je obala mirnejša, dnevi pa ravno prav dolgi in topli. Zelo radi se vračamo v okolico Novigrada, ki nam je z vsakim obiskom bolj domač in nam je res prirastel k srcu. Tudi junija smo dva podaljšana vikenda preživeli tam – veliko smo kolesarili, se sprehajali ob morju in preprosto uživali v počasnem ritmu dneva.
Julij
Julij smo začeli z obiskom Alpakalanda v Slovenj Gradcu, kjer smo preživeli čudovit dan in imeli piknik v družbi simpatičnih alpak. To je bila res super izkušnja za vse nas, še posebej za Jona, ki je bil navdušen nad alpakami, še bolj pa nad kozo in zajčkom.
En vikend smo smo ponovno preživeli v Kranjski Gori, kjer smo raziskovali Belopeske jezera, kolesariliin se podali na pohod v Krnico.
Avgust
Prvi vikend v avgustu smo ponovno preživeli v Kranjski Gori. Tokrat smo se odpravili na pohod do Zgornjega Martuljškega slapu, kolesarili do Belopeskih jezer, rolali in si privoščili piknik na jezeru Jasna.
Druga polovica meseca pa je bila rezervirana za naš 18-dnevni roadtrip po Baltskih državah. Obiskali smo Poljsko in si ogledali prestolnico Varšavo, nato pa raziskovali glavna baltska mesta: Rigo, Talin in Vilno. Sprehodili smo se po njihovih edinstvenih močvirjih, na otoku Saaremaa lovili ribe in namakali noge v hladnem Baltskem morju. Glavno pa je bilo, da smo uživali drug v drugem in si vzeli čas, da se odklopimo in napolnimo baterije.
September
Septembra smo dva vikenda preživeli na morju v okolici Novigrada. Uživali smo v sproščenem tempu, raziskovali obalo, veliko kolesarili, čofotali v morju ter se sprehajali ob morju.
Oktober
Že nekako tradicionalno se v sredini oktobra za moj rojstni dan, odpravimo na morje. Čeprav je bila voda malce premrzla za kopaje, smo se vseeno imeli čudovito. Kolo, sprehodi, sladoled, morje in sonce, več si za oktober skoraj ne moremo želeti.
Podaljšan vikend za krompirjeve počitnice smo izkoristili za skok v Gradež, ki je pravi raj za kolesarjenje in nadobudne male raziskovalce, kot je Jon. Kilometri mivke in igrala, kaj si lahko otrok še lepšega želi.
Oktobra smo imeli že tudi tradicionalno družinsko fotografiranje pri Maji (IG: maja.jenko photography)
November
Novembra nas je razveselil prvi sneg, s tem pa tudi sankanje in prvo srečanje s smučkami na domačem hribu.
Decembra
Decembra smo v planu imeli smučarsko obarvan vikend, vendar se nam ni in ni hotelo poklopiti z vremenom. Tako smo izkoristili lepo vreme in odšli na sankanje na Roglo, Jon pa je tudi poskusil svoje smučke.
Januar
Zadnji dan v letu smo preživeli na prav posebnem mestu – zelo visoko! Na letalu. Odpravili smo se na naše drugo backpacking potovanje v Azijo, kjer smo 18 dni raziskovali Singapur in Malezijo.
Začeli smo v futurističnem Singapurju, kjer smo občudovali njegove moderne arhitekturne čudeže, obiskali znane znamenitosti, kot je Marina Bay Sands, ter uživali v zelenem parku Gardens by the Bay. Po tem smo se podali v zgodovinsko Malako, ki slovi po svoji kolonialni arhitekturi.
Nato smo se odpravili v Kuala Lumpur, smo si ogledali Petronas dvojčka ter se zapeljali do Batu Cave. Potovanje smo zaključili na obeh otokih v Maleziji – Penangu, znanem po svoji kulturni mešanici in odlični hrani, ter Langkawiju, kjer smo uživali v miru in lepoti narave.
Februar
Februarja smo izkoristili lep in sončen vikend in se odpravili v Kranjsko Goro. En dan smo smučali na Višarju, popoldne čofotali v Hotelu Špik, v nedeljo pa se s sankim odpravili na Riffugio Zaccki.
Marec
Moja poškodba kolena v marcu nas je prikrajšala za kakšen vikend pobeg ali kakšen izlet.
April
Čas smo preživljali doma, se igrali v domačem peskovniku in praznovali drugi rojstni dan.
…zaključek
No, zdi se, da imava doma kar pravega malega popotnika! Takšnega, ki mu letališča niso tuja, ki z zanimanjem opazuje svet okoli sebe in ki se z vsakim potovanjem nauči kaj novega (tudi če je to samo to, kako hitro zbežati mami na drug konec plaže).
Res je, potovati s toddlerjem ni več enako kot s čisto majhnim dojenčkom, ki mirno spi v vozičku ali sladko drema v nosilki. Zdaj skačemo, lovimo, preusmerjamo pozornost, se pogajamo in vmes – če imamo srečo – celo kaj vidimo. Ampak hej, še vedno nam uspe! In kar je najbolj pomembno – skupaj ustvarjamo spomine, ki jih ne zamenjamo za nič na svetu.
Upava, da nas bo tudi v prihodnje poneslo na čim več dogodivščin. Morda znova v Azijo, kjer smo se tako imeli fino, ali pa v kakšno novo evropsko državo. Kjerkoli že – naj bo nahrbtnik poln prigrizkov, glava polna potrpežljivosti, avtodom vedno v pripravljenosti in srce polno radovednosti. Mali popotnik, pripravi se – še veliko nas čaka!
