O mogočnih Dolomitih sva slišala že veliko lepega. Dolomiti so gorovje v severni Italiji, ki so znani predvsem po čudovitih razgledih, kristalno čistih jezerih, zelenih travnikih, mogočnih gorah in številnih možnostih za pohodništvo ter rekreacijo. Odločila sva se, da preživiva nepozaben vikend v Dolomitih.
Dolomiti so bili pri nama že kar nekaj časa na ”must see” listi, zato je bil že skrajni čas, da jih obiščeva. Zaradi pretirane gneče v poletnih mesecih, sva za obisk Dolomitov raje izbrala lep sončen vikend v sredini septembra.
Najin cilj v Dolomitih je bila Cortina d’Ampezzo, ki je iz štajerskega konca dosegljiva v 4,5 ur vožnje. Za pod do Cortine izbereva daljšo pot skozi Kranjsko goro in Trbiž, saj je pot bolj slikovita, na poti pa se izognemo tudi plačilu cestnine (pot čez Avstrijo: avstrijska vinjeta 9,2 eur, 7,40 eur predor Karavanke).
Cortina d’Ampezzo
Ob prihodu v Dolomite, sva se najprej ustavila v Cortini in se sprehodila skozi mesto. Hitro sva ugotovila, da je Cortina precej mondeno mesto, temu pa so primerne tudi cene. Po sprehodu skozi mesto nama je ostalo še dovolj časa, da se odpraviva na krajši pohod. Hitro se odločiva, da se zapeljeva na prelaz Paso Giau od koder se odpraviva do Cinque Torri, kar v prevodu pomeni pet stolpov.
Cinque Torri
Na vrhu prelaza Giau se mimo koče odpraviva po poti, kjer se na razcepu usmeriva po desni poti št. 443. Do Cinque Torri sva potrebovala nekje uro in pol, sama pot pa se nama ni zdela preveč zahtevna. Ob povratku proti prelazu, sva zaradi sumljivih oblakov, namesto krožne poti raje izbrala isto pot po kateri sva prišla. K sreči sva se nazaj odpravila še pravi čas, da sva za las ušla gosti megli, ki se je spustila na prelaz ob najinem odhodu.
Cinque Torri
Paso Giau
Najin dan v Dolomitih se je bližal koncu, zato sva si poiskala primerno mesto za spanje. Eden izmed razlogov, da sva izbrala Dolomite, je tudi možnost divjega kampiranja. Kaj je lahko lepšega kot brezplačna nočitev ob pogledu na mogočne gore? Odlično mesto sva našla malo pod vrhom prelaza Tre Croci, v neposredni bližini sedežnice.
Divje kampiranje v Dolomitih
Lago di Sorapis
Drugi dan v Dolomitih se prebudiva v čudovito jutro, z božanskim pogledom na vrhove, ki so se kopali v jutranji svetlobi. Počasi se skobacava iz tople spalke in si pripraviva krepčilen zajtrk. Najin današnji cilj je vzpon do jezera Sorapis, ki slovi po svoji turkizni barvi vode. Izhodišče za pohod je na vrhu prelaza Tre Croci, kjer je ob pozni uri (pričakovano) parkirane že kup pločevine. Do Lago di Sorapis je moja ura Garmin zabeležila 6,5 km, kar nama je vzelo okoli dve uri hoje. Jezero Sorapis leži na višini 1923 m, med startom in ciljem pa je okoli 200 m višinske razlike.
Ko sva prispela do jezera, sva obstala brez besed. Ta barva, ta naravna kulisa… Še lepše kot na fotografijah. Vso kuliso malenkost pokvari promenada ljudi, ki v želji za super instagram fotko počne marsikaj, da o neprimerni opravi in obutvi za obisk visokogorja rajši ne izgubljam besed. Po dobri uri se naužijeva čudovite narave in počasi je čas, da se vrneva nazaj proti prelazu Tre Croci.
Lago di Sorapis
Ob povratku se zopet utaboriva na istem prostoru kot dan prej, kjer si pripraviva večerjo in ob tabornem ognju preživiva preostanek večera.
Misurina Lake
Najin zadnji dan v Dolomitih nameniva Misurini in sprehodu okoli jezera. Pot okoli jezera je dolga 2,5 km, ponuja pa izjemne kičaste poglede na okoliške gore, ki se bohotijo v odsevu jezera. Ko se vrneva nazaj na izhodišče, je čas, da se polna vtisov odpraviva nazaj proti Sloveniji. Tudi tokrat izbereva pot brez cestnin. Proti Sloveniji se tokrat odpraviva čez Tirolsko proti Avstriji.
Dolomiti so nedvomno čudovit košček sveta, kamor se bova nedvomno kmalu vrnila. Ne samo, da je pokrajina čudovita, tudi samo raziskovanje je lahko zelo poceni. Ker sva spala na divje, sva za vikend v Dolomitih (3dni) odštela 80 eur (60 eur prevoz in 20 eur za nakupe v trgovini).
