Po precej razburljivem dnevu in dolgem večeru ob ognju in zvokih berberske glasbe, nas zjutraj ob svitu zbudijo, da ne zamudimo sončnega vzhoda. Iz precej neudobne postelje se komaj skobacava in se odpraviva na najbližjo visoko sipino, kjer pričakava sončni vzhod. Mir, tišina, sončni vzhod, sipine, ki oranžno žarijo v jutranji svetlobi… Vsekakor trenutek, za katerega bi si želela, da bi trajal bistveno dlje.

Ko je sonce že vzšlo iz za sipin, se odpraviva nazaj proti kampu, kjer naju že vsi nestrpno pričakujejo, da se vrnemo nazaj. Občutek jahanja kamele si je težko predstavljati, če tega sam ne doživiš. Že to, da se spraviš na kamelo, je cel projekt, da o samem jahanju, rajši ne govorim. Bi se zelo zlagala, da je zadeva udobna, daleč od tega. Po pričevanju mnogih, je jahanje kamel precej mukotrpna zadeva, vendar se da preživeti, le zadnjica zna naslednji dan malo boleti 🙂

Iz Merzouge se v družbi dveh angležev, ki sva jih spoznala na trekingu, odpraviva do mesta Tinghir, kjer ju odloživa, midva pa nadaljujeva svojo pot. Tinghir ni preveč turistično mesto, je pa dobro izhodišče za ogled soteske Todra.

Soteska Todra se začne z zeleno dateljevo oazo in tipično maroško vasico zadaj. Tukaj posnameva nekaj fotografij in nadaljujeva globje, mimo tipičnih vasic, globje v sotesko, dokler ne prideva do najožjega dela kanjona, skozi katerega je speljana cesta. Todra Georges je ozka soteska, kjer se visoke stene dvigajo kar 300 metrov visoko, kamor hodijo plezati tudi plezalci. Todra Georges se nahaja v vzhodnem delu Atlasa, kjer sta reka Todra in Dades, izklesali ozek kanjon imenovan Todrova soteska (soteska Todra).  V kanjonu prijazni berberi prodajajo vse od vode, prigrizkov in berberskih preprog.

Najina današnja končna postojanka je mesto Skoura, kamor sva namenjena. Med potjo si ogledava tudi Sotesko Dades oziroma njeno znamenito cesto.


Najina naslednja postojanka je mesto Skoura, kjer bova prenočila. V Skouri se nahaja najbolj znana kasba v Maroku. Kasbe so tradicionalne zgradbe, zgrajene iz sena in blata. Kasba v Skouri je upodobljena tudi na bankovcu za 50 DH. Vse kasbe v Markou se nahajajo na južni strani Atlasa.

Najino današnjo nočitev sva si že dopoldne ogledala na bookingu, zato sva se ob prihodu v Skouro do tja odpravila kar z navigacijo. Vozila naju je čez takšne kolovoze in stran od mesta, da sva kmalu obupala. Ob povratku v mestu se ponovno poveževa na internet in do naju pristopi starejši možakar, ki nama želi pomagati. Kaževa mu nastanitev, nakar začne hitro zmajevati z glavo in ponujati svojo nastanitev. Prvotna cena je absurdna, saj želi za sobo imeti 50 eurov, medtem ko sva zjutraj to sobo na bookingu našla za 16 eurov. Ker nekako ne najdemo skupnega jezika glede cene, se odpraviva dalje na lov za prenočiščem.

Med iskanjem na poti opaziva največjo in najbolj znano kasbo, ki si jo ogledava tudi od znotraj. Ob prihodu plačava simbolično vstopnino in ko želiva na ogled, se nama nekdo kar vsili in začne hoditi zraven naju in nama v polomljeni angleščini prične razlagati stvari. Vse lepo in prav, dokler ne greva, ko samooklicani vodič prične na malce nesramen in izjemno vsiljiv način zahtevati denar za vodenje. Ob prihodu so nama celo zagotovili, da ni niti vstopnine oziroma, da se ne plača nič (tudi vstopnina). Na koncu vseeno plačava tistih nekaj dirhamov za vodenje in jezna odideva proti avtu.

Prenočišče si s pomočjo domačina najdeva nekaj kilometrov ven iz mesta in sicer v Kasbah Maison Dmana. Lastniki kasbe se izkažejo za res prijazne in končno nama tudi po enem tednu v Maroku uspe pridit do kuskusu. Čeprav pri nas kuskus pripravimo v roku parih minut, ga v Maroku kuhajo oziroma pripravljajo okoli dve ure.

Tipičen maroški zajtrk na strešni terasi kasbe

Stroški:

  • Napitnina za vodiče kamel = 20 MAD (1.80 €)
  • Bencin = 200 MAD (18.05 €)
  • Nočitev Kasma Dar Dman z zajtrkom in večerjo = 300 MAD (27 €)
  • Vstopnina Kasba v Skouri = 20 MAD (1.8 €)
  • Napitnina za vodiča v kasbi = 10 MAD (0.90 €)