Že lani sem razmišljala, da bi obiskala Veliko Planino v spomladanskem času, ko cvetijo vijolični žafrani. Ponavadi cvetijo tam nekje okoli prvega maja, letos pa je Velika Planina že te dni sredi aprila odeta v vijolično preprogo, kjer se bohoti na tisoče žafranov. Žafrani cvetijo od enega tedna do deset dni.


Zjutraj se prebudiva v sončno jutro zato jo mahneva proti Veliki Planini. Na pot se odpraviva proti Mozirju, do Gornjega grada, odkoder po nekaj kilometrih vzpona prideva na vrh prelaza Črnivec. Le nekaj 100 metrov nižje po prečkanju prelaza, opaziva tablo Kranjski Rak, ki naju usmeri ostro desno v hrib. Cesta naju po nekaj kilometrih pripelje do še enega prelaza Volovljek ter gostišče Kranjski Rak, za katerim zavijemo takoj levo na cesto v smeri Velike planine. Peljeva se naprej po makedamski cesti, ko prispeva do večjega križišča, na katerem zavijeva levo in po kakšnih dveh kilometrih začneva iskati parkirno mesto. Malo višje opaziva tablo za Veliko in Malo planino (1 ura 15 min), katera kaže na dobro uhojeno gozdno pot. Pot se vzpenja skozi gozd, ko po pol ure zmerne hoje prispeva na Malo planino. Pot nadaljujeva levo v hrib, mimo Črnuškega in Domžalskega doma proti Veliki planini.

Že med vožnjo opaziva, da se nekje nad Veliko Planino nabirajo kopasti oblaki, zato sva za hip nejevoljna, ker sva upala na sonček, predvidevala pa sva tudi, da mora na planini precej pihati. Že ko sva izstopila iz avta, nama hitro rata jasno, da sva malce precenila vreme, sploh ker nisva s seboj imela nobene kape ali traka. K sreči sem jaz na windstoperju imela vsaj kapuco, Klemen pa na žalost nič. Pot po gozdu je bila še znosna, a kaj ko sva prišla iz varnega zavetja gozdne poti na prosto, sva hitro videla, da se danes z vetrom ni za šaliti. Ne morem se drugače izraziti kot tako, da veter piha kot pri ”norcih”, občasno s takišnim sunkom, da je Luca nekajkrat kar prestavilo.

Definitivno je Velika Planina čudovita in vredna obiska v vseh letnih časih, vendar ima spomladanski obisk, ko je cela planina odeta v vijoličasto preprogo, kjer se bohotijo cvetličarni res nek svoj čar.