Indonezija: Prihod v Indonezijo ( 1. dan)

Končno sva tudi midva pričakala težko pričakovani dan, ko se odpravljava na malo daljše potovanje po Indoneziji. Letalske karte sva kupila tri mesece pred odhodom v Qatarjevi akciji, kjer sva za posamezno letalsko karto odštela smešnih 260 eurov, z odhodom iz Zagreba in prihodom v Budimpešto.

Po šestih urah v zraku sva imela prestop v Dohi, kjer sva bila precej pozitivno presenečena, kako dobro imajo povsod postavljene table, da brez najmanjših težav najdeš svoj terminal in vrata. Po kratkem postanku sva bila že na letalu za Jakarto, kjer sva po osmih urah in pol komaj čakala, da pristanemo, da si malo pretegneva noge.

Na letu sva dobila kartonček na katerem sva morala vpisati najine podatke, namen potovanja in naslov hotela, kartonček pa sva tik pred odhodom iz letališča oddala zaposlenemu. Slovenski državljani pri potovanju v Indonezijo ne potrebujemo vize, če je naše potovanje krajše od 30 dni.

V Jakarti se ne želiva predolgo zadrževati, zato sva si že od doma rezervirala let proti Yogyakarti, kjer se najino raziskovanje Indonezije prične. Ob pristanku v Jakarti sva pristala na terminalu 2, naslednji notranji let pa sva imela na terminalu 1. Da sva prišla na terminal 1 (tudi 3), nisva sledila oznakam za izhod, ampak sva sledila tablam, ki označujejo taksije in bus. Podrobnejša navodila, kako najti shuttle bus pa si lahko preberete tudi tukaj. Počakala sva na avtobus, ki najprej pelje na terminal 3, potem pa še na terminal 1. Terminala 1 in 3 sta namenjena predvsem za domače oz. notranje lete, medtem ko iz terminala dva bolj mednarodni leti. Vožnja do prvega terminala traja slabih 20 minut. Pri takšnih letalskih kartah, ki niso povezane in moramo vmes dvigniti svojo prtljago, pri tem pa še menjati terminal je priporočljivo vzeti vsaj dve do tri ure rezerve, saj se na letališču v Jakarti vse skupaj precej zavleče preden urediš papirje in dvigneš prtljago.

Do Yogyakarte letiva z letalsko družbo Lion Air, ki je bila za spremembo točna, tako smo po 45 minutnem poletu pristali na majhnem letališču v Yogyakarti, kjer sva si s parom iz Slovenije, ki sva ga spoznala na letališču, delili stroške taksija do naših sob. Postavljena cena prevoza je bila precej visoka, po nekaj poskusih barantanja, smo obupali, saj se po vsej dolgi poti, ki je bila za nami, ni nobenemu dalo več pregovarjati, saj smo komaj čakali, da pridemo v sobe in pademo v postelje.

Letališče se nahaja nekaj kilometrov iz centra mesta, do tja pa je možno iz letališča priti z vlakom, taksijem ali avtobusom, ki nas odloži na ulici Malioboro, ki je glavna ulica v Yogyakarti, na kateri najdemo ogromno trgovin, gostilnic, restavracij, trgovskih centrov in seveda ulične prodajalce raznoraznih izdelkov.

Sobo sva si rezervirala v Prambanan Guesthouse, kjer sva bila zadovoljna, saj imajo lepe sobe, urejeno dvorišče in bazen, klimo ter zelo bogat evropski zajtrk.

Stroški: