Leto 2021 se je poslovilo in zakorakali smo v novo leto. Ni bilo ravno idealno leto, vsaj v popotniškem smislu, še vseeno pa se nimava kaj za pritoževati. Prilagodila sva se trenutni situaciji in iz leta potegnila največ, kar sva lahko. V letu 2021 sva na poti preživela 37 dni in obiskala 4 države.
Nenavadno popotniško leto
Za nama je precej nenavadno, a čudovito leto. Začetek leta ni bil ravno obetaven, pa se je kasneje z nakupom kombija in izletov po Sloveniji izkazalo za malce bolj obetavno. Veliko sva bila naokoli po Sloveniji in bližnjih državah, a nič od tega, ni odtehtalo želje oz potrebe po ‘’wanderlustu’’ oziroma potovanju izven Evrope. Veliko ljudi je dokazalo, da se da tudi v teh nepredvidljivih časih potovati, a midva sva se na koncu vedno odločila za ‘’safe’’ možnost. Nekako nisva bila pripravljena tvegati nakupa ali rezervacije letalske karte ali hotela, se ukvarjati z vsemi (spreminjajočimi) ukrepi in sva posledično raje izbrala bližnje destinacije, z osnovnimi omejitvami.
Statistika za 2021
- daljši dopust: 2
- podaljšani vikendi: 9
- št. dni na poti: 37 dni
- nočitve: hotel 4x, wild camping 12x, šotor 5x, apartma 16x
- obiskane države: Grčija, Italija, Hrvaška, Bosna
Januar
Prvi dan v novem letu sva pričela v Kranjski Gori. Dan ”prostosti” v lockdownu, sva izkoristila sankanje v dolini Tamar. Zima nas je v tem času resnično razvajala s pravo zimsko idilo, tako, da smo bili deležni prave zimske pravljice ter z odličnimi pogoji za sankanje.
Kmalu po novoletnem sankanju, nas je ljubitelje rekreacije na prostem razveselila informacija, da se lahko za namene rekreacije, gibljemo znotraj svoje regije. Rogla prihajamo! Čeprav je vlada prepovedala obratovanje smučišč, še ne pomeni, da ne bomo smučali. V januarju sem se tudi sama odpravila na Lovrenška jezera, ki v kombinaciji z zasneženo pokrajino, dobi povsem novo podobo. Preprosto čudovito.
Konec januarja je tudi mene doletela corona, ki mi je pustila kar nekaj posledic za prihodnjih nekaj tednov.
Februar
V februarju sva se odpravila na sankanje na Stari Ljubelj, ki slovi kot odlična sankaška destinacija. Naletela sva na res lep in sončen dan sredi tedna, zato na poti ni bilo veliko obiskovalcev. Sama pot res ni zahtevna in je bila ravno pravšnja za mojo pokoronsko kondicijo. Na vrhu se nahaja tudi koča na Ljubelju, ki je bila v času najinega obiska seveda zaprta.
Marec
Prva polovica marca nas je precej razvajala z lepim vemenom. Po celosezonski pavzi, sva v mesecu marcu končno stopila na smučke.
Konec marca sva razmišljala, da je skrajni čas, da nekam greva. Edina možnost, da nekam greva, je bila, da najameva kombi ter z njim nekaj dni raziskujeva Slovenijo. Vse skupaj se je na koncu izkazalo za precej drago možnost, zato sva se odločila za enotedenski staycation, kar ubistvu pomeni dopust, le da izlete delaš od doma. V tem tednu sva smučala na Krvavcu in Rogli, preplezala ferato Lisca, supala v Bohinju ter obiskala Dovžanovo in divjo Pokljuško sotesko. 
April
April se je pričel z ponovnim lockdownom v prvi polovici meseca. Konec meseca sva bila neizmerno željna morja in sonca, zato sva izkoristila sončen vikend in skočila na obalo.
Aprila sva po dolgih šestih mesecih iskanja, končno kupila kombi (Peugeot Boxer L3H2). Nikoli si nebi mislila, da je lepo ohranjen kombi najti takšen projekt. Konec meseca so se končno odprle tudi gostilne, kar je za mene pomenilo, da se po dobre pol leta vračam nazaj v službo.
Maj
Maj je bil rezerviran za prvi podaljšan vikend z najinim kombijem. Mahnila sva jo v Vipavo, kjer sva splezala Otmarjevo ferato in se navdušila nad divjim Rakovim Škocjanom.
Lotila sva se tudi predelave kombija, a hitro ugotovila, da je naša zakonodaja glede predelave precej omejena in pomanjkljivo napisana. Napisane so določene stvari, veliko stvari pa sploh ni omenjenih, kar pomeni, da lahko imaš pri homologaciji velike težave. Najin kombi bo po izgledu drugačen od klasičnih, zato sva bila primorana premisliti veliko stvari, kako dobiti želen videz ob upoštevanju zahtev homologacije. Posledično sva v kombi uredila improvizirano posteljo, da sva bila čez poletje mobilna, same predelave pa se bova lotila na jesen.
Junij
Junij je minil v raziskovanju Slovenije z najinim kombijem. Odpravila sva se na Primorsko, kjer sva na divje prespala na najlepši točki v Sloveniji – Črnem Kalu. Spanja si ne bova zapomnila samo po čudovitem razgledu na viadukt, ampak tudi po obisku policije. Ob šesti uri zjutraj so nama na kombi potrkali policaji in preverili, če v notranjosti skrivava kakšnega migranta. Midva v šoku in brez komentarja. Konec meseca sva tudi za tri dni pobegnila v Kranjsko Goro, kjer sva se s kolesi zapeljala do Belopeških jezer in splezala vse ferate, ki jih Kranjska Gora ponuja.
Julij
V začetku poletja še vedno nisva vedela, kdaj bova šla na dopust, še manj kje ga bova preživela. Zaradi vseh spreminjajočih ukrepov pri nas in v tujini, si sploh nisva upala določiti termina. V juliju sva se končo odločila, a do par dni prej, sploh nisva vedela kam in s čim bova šla. Odločila sva se, da greva za teden dni na Santorini. Pika. Občutek po dveh letih ponovno na letalu, je bil božanski. Santorini naju je popolnoma navdušil, obenem pa zrušil vse stereotipe, ki krožijo o njemu. V otok sva se preprosto zaljubila. Ima prav poseben čar in energijo.
Po tednu dni sva priletela domov, samo prepakirala stvari in se odpeljala proti Hrvaški. Najin cilj je bil tokrat očarljivi otok Hvar. Dnevi na Hvaru so minevali v bolj ležernem in sproščenem dogajanu, vseeno pa nisva mogla iz svoje kože. Splezala sva atraktivno ferato Via Mirko in osvojila najvišji vrh otoka Sv. Nikola.
Avgust
Tudi avgust je minil v raziskovanju Slovenije, predvsem pa po pohajkovanju po hribih in spanju na divje. Prvi vikend sva skočila v Logarsko dolini, kjer sva obiskala Repov slap, Potočko zijalko in Lipševa vrata. Drugi vikend sva se odpravila na Jezersko, kjer sva splezala precej zahtevno ferato Češka koča. V plezanje ferat sva se enostavno zaljubila.
Tretji vikend sva za tri dni skočila v Bohinj in izkoristila še lanske bone. Odpravila sva se okoli Bohinjskega jezera, iz Razgledne Peči občudovala celotno Bohinjsko jezero ter si ogledala Korita Mostnice ter dolino Voje.
September
Septembra ne gre brez obiska Dolomitov, kamor sva se odpravila z najinim kombijem. V štirih dneh sva splezala dve ferati, se povzpela na Secedo ter naredila roadtrip čez prelaze okoli gorovja Sella.
Po vrnitvi iz Dolomitov, sva se končno lotila predelave kombija. Pričela sva z vgradnjo strešnih in stranskih oknov.
Na račun letošnjih voucherjev, sem si končno uresničila dolgoletno željo in sicer skok s padalom iz letala. Skočila sem v Portorožu, same izkušnje pa se ne da opisati z besedami. Moje prve besede po pristanku so bile: Brutalno Bolano. Obvezno must to do vsako leto.
V septembru se mi je ponudila super priložnost, s tem pa sem bila postavljena pred veliko in za mene izjemno težko odločitvijo. Ostati na točki kjer sem ali narediti (za mene) izjemno težak korak naprej. Na srečo sem oseba, ki ne dvomi vase in vedno poišče pot, kako bom premagala oviro. Kjer je volja, tam je pot. Pika. Vse se zgodi z razlogom, sploh, če si nekaj resnično želiš in si za to pripravljen narediti nekaj. Druga polovica meseca je bila za mene izjemno turbolentna in stresna, zato sva za konec meseca za Klemnov rojstni dan za viked skočila na otok Krk.
Oktober
Ah oktober… Mesec, ko mi je končno uspelo iti preko sebe… Med drugim sem menjala službo, ki mi je poleg ostalih stvari, prinesla tudi proste vikende, ki sem jih v zadnjih letih neizmerno pogrešala.
V oktobru sva počasi nadaljevala z predelavo kombija, ki pa je šla precej bolj počasi, kot sva si predstavljala.
Konec meseca sva izkoristila podaljšan vikend in lepo vreme, ter se odpravila nikamor drugam, kot v Kranjsko Goro. Odpravila sva se mimo Martuljškega slapu do Ingotove koče, končno pa nama je uspelo obiskati tudi Slemenovo špico, ki se je v tem času odela v zlato obarvane macesne.
November
November je bil pri nama bolj neaktiven mesec. Predelava kombija je zaradi slabega vremena obstala, midva pa tudi nisva imela pretirane volje za pohajkovanje naokoli. Obiskala sva edino wellnes Orhidelia v Podčetrtku, ki upravičeno slovi, kot eden najlepših wellnes centrov pri nas.
December
Ko sva se že sprijaznila, da bova december preživela doma, sem izvedela, da imamo v službi kolektivni dopust med prazniki. Doma pa že ne bova, s tem pa se je pojavilo vprašaje KAM?. Že v štartu sva izključila možnost potovaja z letalom in se nekako odločila za smučanje. Avstrijo in Italijo sva zaradi vseh omejitev in ukrepov črtala takoj, Slovenija pa zaradi svojiih norih cen tudi ni bila ravno idelana izbira, tako, da sva se na koncu odločila, da jo mahneva na Jahorino. Nobenih mask, PCT-ja, za vstop in izstop pa je dovolj hitri test. Jahorina, prihajava. V Bosni sva preživela šest dni. Štiri dni sva smučala na Jahorini, novo leto pa preživela v Sarajevu. Krasen zaključek leta.
Povzetek
Če povzamem celotno leto 2021, sploh ni bilo slabo, kot je v prvih mesecih kazalo. Strinjava se, da sva iz njega potegnila največ, kar se je dalo. Na poti sva preživela 37 eni in veliko časa namenila raziskovanju Slovenije, ki naju vedno znova navduši. Čeprav sva bila veliko naokoli, pa še to vseeno ne odtehta občutka, ki ga prinesejo potovanja v oddaljene kraje. Edina želja za 2022 je, da bi ponovno lahko skočila nekam dlje, doživela rahel kulturni šok ter ponovo doživela občutek ”wanderlusta”.
