Sigurno ste že slišali za stari mejni prehod Ljubelj, ki je veljal za najbolj strm prelaz na celotnem področju Alp? Najveretneje vam je na uho prišlo tudi to, da je sankanje iz koče na Ljubelju prava adrenalinska izkušnja? Midva sva se odločila, da to preveriva kar sama.
Kako do mejnega prehoda Ljubelj?
Na avtocesti se usmerimo proti Gorenjski, kjer avtocesto zapustimo pri odceptu Podtabor. Vožnjo nadaljujemo proti Tržiču, in nato naprej, proti prelazu Ljubelj. Tukaj na manjšem parkirišču (pred predorom) parkiramo avto ter se usmerimo desno v gozd, kjer je izhodišče poti.
Vzpon do koče na Ljubelju
Izhodiše za pot je na koncu parkirišča, kjer bomo opazili tablo koča na Ljubelju, do katere bomo potrebovali 45 minut lažje hoje. Vzpon pričnemo na višini 1058 metrov in se do koče dvignemo za dobrih 300 metrov. Pot sprva poteka po gozdu, višje pa se nam že začno odpirati čudoviti razgledi na dolino ter okoliške vršace (najdaljši greben pri nas – Košuta, Košutica itd).
Pot na vrh, kljub manjšemu vzponu ni naporna in zahtevna, tako jo brez večjih težav prehodijo tudi manjši otroci. Na začetku poti piše, da je koča dosegljiva v 45 minutah, vendar s hojo po snegu in vleko sank v hrib, računajte raje na eno uro hoje.
Na višini 1370 metrov, se nahaja koča na Ljubelju, ki stoji ob nekdanjem najstarejšem gorskem prelazu v Evropi (zgrajen leta 1728). Koča je bila med najinim obiskom bila zaradi ukrepov zaprta, je pa ponavadi odprta ob koncih tedna.
Na koncu pa še najboljši del…
…2300 metrov dolg adrenalinski spust s sanmi nazaj v dolino. Pri vijuganju s sanmi, bo potrebno nekaj previdnosti, ker je pot na določenih delih strma in vijugasta, še posebno ob vikendih, ko je na poti dosti pohodnikov. Midva sva se ravno zaradi tega, na Ljubelj odpravila med tednom. Na poti sva srečala le nekaj pohodnikov in sankačev, tako je bilo sankanje nazaj v dolino dosti bolj zabavno in brezskrbno.
Spust je popoln užitek, vožnja skozi ostre ovinke, pa precej adrenalinska. Pot naj bi urejali tudi s teptalcem za sneg, vendar je bila pot tokrat samo shojena. Na poti je veliko grbin, ampak nama niso predstavljale večjih težav. Za spust sva porabila okoli 10 minut. Na sankanje na Ljubelj se lahko odpravite tako podnevi, kot tudi ponoči, seveda z obvezno opremo, kot je naglavna svetilka.
In še ena zabavna prigoda
Največji ”norec” na sankah, je vsekakor najin kuža Luc. Že ko vidi sneg, se mu malo da ne odpelje, ko pa vidi, da gremo nekam s sanmi, potem pa sledi nepopisno pasje veselje. Luc obožuje vožnjo s sanmi ali pa dirjanje poleg naju ob spustu. Na saneh se pelje v obe smeri. V hrib, ker je ugotovil, da je tako lažje in pri spustu, ker je to preprosto zabavno. Ko se vračamo v dolino, skoči na sani in preprosto lepo sedi med vožnjo.
