Ko sem zanosila, nekako nisem vedela kakšno spremembo pričakovati in kako bo prihod dojenčka, vplival na naša potepanja naokoli. Največkrat sva slišala nasvete v smislu, da se naj naspiva in da še naj kam greva, ker ko pride otrok, ne bova nikamor mogla iti. O tem, da nama avtodom ne bo nič koristil, rajši ne govorim.
Pred prihodom Jona sem vedela, da sva dovolj ”nora”, da doma ne bova čepela, če nama bo Jon le dopuščal pohajkovanje naokoli. Edino kar sva se zavedala je, da bova morala za nekaj časa dati na stran hribe in plezanje. Sicer bi se tudi to dalo s primerno organiziranostjo ali varstvom, a hribi naju oz. nas bodo počakali. Največja prioriteta nama je pa itak Jon in želiva čim več časa preživeti z njim.
Ignoriraj negativne komentarje
Toliko dvomljivcev in negativnih komentarje, kot jih slišiš na račun otroka in potovanj, jih za nobeno stvar ne. Večina ne vidi smisla, da otroka vlečeš po svetu, ker otrok trpi in nima nič od tega. Še več, bogi otrok, ker so starši tako egoistični, da za lastni užitek, trpi bogi otrok.
Večina so to komentarji tistih, ki doma grejejo kavč, njihov svet, ki ga poznajo, pa je velik le nekaj kilometrov okoli domače hiše. Nič nimam proti nasprotnemu mnenju, če je le izražen kulturno, a večina so precej negativno nastrojeni.
Sicer pa kot vedno, tudi tukaj ne poslušava drugih in vsakemu rečeva, da bova sama videla kako bo. Če bomo lahko potovali, super, če ne bomo mogli, pač ne bomo. Midva zaradi dojenčka, ne misliva spreminjati najinega načina življenja, le prilagodila ga bova tako, da bo vsem trem OK.
Kljub dojenčku je mogoče uživati v popotniškem življenju. Res je, da potovanja z otrokom niso nikoli več ista, a to še vseeno ne pomeni, da se ne da. Vse skupaj zahteva bolj premišljeno izbiro destinacije, več raziskovanja in prilagajanja.
Naš prvi izlet na Bled pri Jonovih dveh tednih
Otrok ne bo nič imel od potovanj
A mora kaj imeti? Definitivno, je še premali, da si bo kaj zapomnil, si bosta pa zato starša. Dojenčkom oziroma otroku je važno samo to, da sta starša zadovoljna.
Zadovoljna mami, zadovoljen otrok, zadovoljna družina. Pika.
Če nekdo ne vidi smisla v potovanju z otroki, verjetno že tudi prej ni potoval. Če pa je že, pa po prihodu otroka, verjetno nima velike želje. Midva si enostavno ne predstavljava, da nebi potovala, zato pa tudi Jona navajava na takšen način življenja. Predvsem pa potujeva zase in ne zaradi njega. Ko bo star dovolj, da bo razumel kaj se dogaja in kaj vidi, mu bova pa definitivno omogočila, da lahko vidi ter občuti tudi na lastne oči, kaj vse svet še ponuja. S tem po najinem mnenju, daš otroku takšno širino, ki mu jo ne da nobena šola.
Jonova popotovanja v šestih mesecih
V šestih mesecih smo bili na poti 52 dni in obiskali 7 držav
Prvi mesec
Pri Jonovih treh tednih smo se prvič odpravili na morje. Meseca maja je bilo na morju že dokaj lepo vreme, temperature pa primerne za vozičkanje. Preživeli smo teden dni na morju, veliko vozičkali, še več pa cartali. Ne bom rekla, da je bilo simple, se je pa vseeno prileglo menjati okolje. Sama sem se po treh tednih po porodu počutila OK, zato smo tudi šli. V nasprotnem primeru bi enostavno počakali ali šli predčasno nazaj.
Po morju sva videla, da Jon vožnjo dobro prenaša, zato smo nekaj naslednjih vikendov preživeli na morju.
Naš prvi dopust v troje pri treh tednih
Drugi mesec
Pri njegovih dveh mesecih, smo se prvič na pot odpravili z našim avtodomom. Sicer nismo šli daleč, le v kamp v Istro, ravno toliko, da vidiva kako je, predno se odpravimo na daljši roadtrip.
Vanlife z dojenčkom
Tretji mesec
Ugotovila sva, da roadtripi z avtodomom tudi niso problem in se tako pri Jonovih treh mesecih odpravila na dopust skozi Avstrijo, Nemčijo ter Lihtenštajn v Švico. V Švici sva bila že lani in se v njo popolnoma zaljubila. Letos je bilo vse bolj v easy in prilagojeno najinemu trimesečnemu miniju. Veliko smo vozičkali, se kopali v jezeru, raziskovali mesta, se vozili z gondolami, hodili po hribih, se sprehajali ob gorskih jezerih ter občudovali mogočen ledenik.
Jezero Trubsee, Švica
Naš prvi van roadtrip se je izkazal za super opcijo. Jon je res užival v vozičku ali nosilki, res pa je, da sva celoten trip prilagodila njemu. Tako izletniške točke, kot samo vožnjo. Gledala sva, da ni predolgo v nosilki in da smo si povratek razdelili na 2 do 3 ure.
Četrti mesec
Preostali del poletja smo več ali manj preživeli na morju. Pred njegovim rojstvom sem bila sicer optimist, da bomo veliko časa preživeli v hribih, a letos nama je morje bolj sedlo. Toliko kot smo letos preživeli na morju, midva nisva v desetih letih skupaj.
Otok Krk, Hotel Dražica
Peti mesec
Prvi del septembra nam je postregel s precej poletnimi temperaturami. Teden dni smo preživeli v Istri, kjer smo uživali v sprehodih ter kopanju. Nisva si mislila, da lahko dojenček tako uživa v vodi in da je lahko čisto navdušen, ko vidi obroč za plavanje.
V drugi polovici meseca smo se pri Jonovih petih mesecih prvič odpravili na letalo. Za začetek sva izbrala destinacijo, do katere je max 2 urni let, predvsem pa da destinacijo poznava. Leta 2022 sva se med vanlife tripom po Španiji, na kratko ustavila v Valenciji in se zaljubila v njen vibe. Ko bova enkrat imela otroka, bo to naše prvo mini potovanje in tako je tudi bilo.
Pri petih mesecih, prvič na letalo
Jonov prvi let je potekal brez posebnosti, je pa Jon v osnovi res priden in nezahteven dojenček, če se mu le kaj dogaja. Valencijo smo raziskovali štiri dni, kar je ravno dovolj časa, da raziščeš in občutiš utrip mesta, seveda pa tudi da poješ okusno paello, tapase in spiješ kašno sangrijo ali dve (ki sem jo morala tokrat na žalost izpustiti).
Jon ni tipičen dojenček, ki bi se za dlje časa zamotil z igračkami, ravno nasprotno. Igračk se precej hitro naveliča, je pa izjemno priden v vozičku, nosilki ali pa le na rokah, samo da on nekaj vidi in da se nekam gre.
Šesti mesec
Za ta čas smo imeli v planu, da se v začetku oktobra z našim Milanom (kombijem), odpravimo na 16-dnevni roadtrip po Balkanu, a nam je (žal) na dan odhoda, vse padlo v vodo. Roadtrip bi lahko za en mesec zamaknila, a v novembru nisva upala tvegati z vremenom. Tako smo naredili nov plan, namesto na roadtripu, smo vikende preživeli na morju.
Nasveti za potovanja z dojenčkom
Pohajkovanja z dojenčkom so možna, a zahtevajo nekaj prilagodljivosti. V tem času sva se naučila oziroma ugotovila nekaj stvari, ki jih tudi delim, če mogoče pride komu prav:
- na poti sta nama ”rit” reševali dve stvari, zvok beli šum (white noise) in črno-bele stvari (doma narisane kroglice, crnobela knjigica itd)
- pesmice, pesmice, pesmice … bolj kot so zapete doživeto, bolj je bilo zanimivo. Kolikokrat sem zapela baby shark, hudo mravljico, malo miško…
- max 2-3 ure vožnje v enem kosu, s tem, da smo se vmes ustavili, ko je postal siten
- lovila sva njegove ure spanja, da je spal v avtu
- še vedno se vozim zadaj zraven njega, kar večina (baje) ne prakticira, nama se pa super obnese. Vedno sem takoj zraven, če mu je treba nazaj dati dudo, ga animirati, še predno rata siten itd. Verjetno si ne predstavljate, kako izgleda ravno prebujen otrok, ki je v tistem momentu najbolj lačen, hihi? S takojšnjo animacijo, sva si zagotovila 5-10 minut, da sva se nekam parkirala in da smo vse uredili. Navsezadnje sem pa na zadnjih sedežih še vseeno bolj ”na kamot”, kot na sprednjem sedežu
- vse zanimive igrače imava vedno pri roki
- brez dodatnega zdravstvenga zavarovanja, nikamor
…zaključek
Velikokrat dobim sporočilo na socialnih omrežjih, kako nama uspe biti toliko naokoli? Da ”svaka čast”, da si upava furati isti lifestyle naprej? Če se nama je življenje sploh kaj spremenilo? Če imava kakšen nasvet kako si sploh upati iti kam? O najpogostejšem vprašanju, od kje nama sploh finance?
Glavni razlog, da si upava oziroma da smo toliko naokoli, je predvsem v najini želji in interesu. Že pred prihodom Jona, sva veliko vikendov in praktično vsak dopust, izkoristila, da sva nekam šla. Z Jonom isto delava še naprej, le, da so se stvari malce spremenile. Ne vidiva razloga, da bi zato, ker imava dojenčka, ostajala doma. Vse se da, če se hoče in če je želja. Glede tega, da smo tako kmalo pričeli hoditi naokoli, je tudi v tem, da ne komplicirava in, da sva imela malce sreče, da Jon ni imel večjih težav s krči in podobnimi stvarmi. V takšnem primeru, bi bili več doma.
Vse se da, če se hoče. Medtem ko en pazi Jona, drug pleza 🙂
Ne bom rekla, da se nama je kaj konkretno spremenilo, bi pa lagala, da je vse isto. Če sva prej imela zapolnjen cel dan z aktivnostmi ali pohajkovanjem, sva tokrat precej bolj umirjena. Lani sva večina vikendov preživela v hribih, letos vidiva samo morje. Namesto aktivnega dopusta in temu primerne destinacije, izbereva takšno, da je primerna za minija, a še vseeno, da lahko greva na kakšen pohod ali dva, se kopamo ali z vozičkom raziskujemo kašno mesto.
Razlog, da sva lahko toliko naokoli, je v pravi organizaciji in očetovskem dopustu. Od 1.4.2023, je v veljavo prišel nov zakon, da očetje dobijo 15 dni očetovskega in 60 dni starševskega dopusta, ki ga lahko izkoristijo do otrokovega osmega leta starosti. Za čas moje porodniške sva sicer imela malce drugačne in večje načrte, a se stvari nekako niso poklopile, da bi jih tokrat uresničila. Zato sva tega novega zakona toliko bolj vesela. Oba sva mnenja, da večino očetovskega dopusta izkoristiva v času moje porodniške, zato smo oz bomo več naokoli. Seveda pa končni številki dni naokoli, prinesejo tudi prosti vikendi.
Plani za naprej?
So in kar precej v najinem stilu, a naj še ostanejo ”skrivnost”, dokler nismo tako daleč. Upava pa, da bomo čez zimo lahko šli na kakšen snežni pohod, decembra obiskali kakšno praznično mesto, midva pa tudi na smučke, ker se nama po belih strminah kar precej kolca.
Če te je tale prispevek navdušil za potovanje ali pa bil v pomoč pri načrtovanju dopusta na Tenerifu, bi bila vesela, če si vzameš minutko časa in naju podpreš. V pisanje takšne objave in podajanja informacij gre namreč kar nekaj časa in moje dobre volje. Podpreš naju lahko tako, da nama častiš kavo, rezerviraš svojo nastanitev na bookingu preko tega linka ali klikneš na katero od reklam na blogu. Klik na reklame ali rezervacija preko najinega linka na bookingu, te ne stane popolnoma nič, midva pa od tega dobila delček provizije. Nič bat, obogatela ne bova, za kakšno kavo ali dve, pa bo 🙂 Hvala
Spremljaš nas lahko tudi na Instagramu, kjer se redno javljamo iz naših potepanj.
