Nasveti za potovanje na Tajsko

Letalske karte

Na Tajsko lahko pridemo že skoraj, da iz vsakega nam bližjega letališča, saj je Tajska precej popularna turistična destinacija. Ko pade odločitev, da bomo svoj dopust preživeli na Tajski se podamo na lov za letalskimi kartami. Letalske karte navadno predstavljajo večji strošek, zato le te vsak želi dobiti po kar se le da najbolj ugodni ceni. Kot sem že omenila je Tajska izredno priljubljena destinacija, zato je tudi več možnosti, da kupimo letalsko karto po ugodni ceni. Ko sva midva kupovala letalske karte (julij 2014) sploh nisva bila vešča tega, zato sva se držala nasvetov od bolj izkušenih popotnikov, da so karte, ki so pod 500 eurov ugodne. Tako sva pol leta pred odhodom naletela na ceno 490 eurov iz Munchna, letela pa sva z Emirati. Seveda sva karti takoj kupila s tem pa naredila tudi manjšo začetniško napako. Glede termina potovanja nisva bila omejena na točne datume, zato bi še z nakupom lahko počakala vsaj nekaj časa, saj je bilo potem za Tajsko kar nekaj akcij za isto ali pa celo nižjo ceno in to z nama bližnjih letališč (Zagreb in Ljubljana). K nakupu kart je potrebno prišteti še prevoz do letališča in nazaj. Za prevoz do Munchna in nazaj sva izbrala GoOpti in še k nakupu letalske karte dodatno prištela še 100 eurov za prevoz. Seveda, če bi letela iz Ljubljane ali Zagreba bi se stroški konkretno zmanjšali. Strani na katerih spremljam cene in akcije letalskih kart so Izlet na dlani, Po svetu…, največkrat pa spremljam cene letalskih kart kar preko aplikacije Skyscanner, ki je precej pregleden iskalnik kart. Če me sedaj kdo vpraša kakšna je ugodna cena letalske karte za Tajsko, mislim, da je to pod 400 eurov. Seveda pa je potrebno v zakup vzeti, da je na takšne cene potrebno počakati in biti prilagodljiv z datumi potovanja.

Hrana in pijača

Kar je pa najboljše na Tajski je pa to definitivno njihova hrana in njihov precej znani Pad thai. Na splošno je tajska kuhinja precej poznana v svetu, saj je hrana precej okusna, prepleta pa jo pet osnovnih okusov: sladko, kislo, pikantno, slano in grenko. Največkrat na jedilniku najdemo sveže ribe, riž, režance, curry ter sveže sadne sokove.

Hrano sva vedno kupovala na ulici, vedno pa sva se držala pravila, da jej tam kjer je gužva in kjer jedo domačini, tako nisva imela nikoli problemov s hrano. Tajska hrana je že v osnovi pekoča, vendar če povemo, da ne želimo pikantno bomo tako tudi dobili. Skoraj povsod kjer sva jedla sva dobila nepekočo porcijo, potem pa sva skoraj vedno imela na mizi razne omake, oreščke, začimbe, ki si jih lahko poljubno dodevaš k jedi. V Tajski kuhinji večinoma med sestavinami prevladuje limonina trava, limetin sok, sojina in ribja omaka in koriander. Te sestavine dajo tipičen pridih jedem. Ulična hrana stane nekje med 1-2 eura, seveda odvisno od tega kje jemo. Lahko je tudi dražje, če jemo v kakšni izmed restavracij, tam se pa cene obrokov gibljejo med 4-7 eurov. Med najinim potovanjem sva povprečno za obrok, ki je vseboval 2x pad thai in 2x coca colo v povprečju odštela 110-200 bht, seveda pa se cene razlikujejo tudi od mesta in lokacije.

Kot vegetarijanka s hrano nisem imela nobenega problema, ravno nasprotno, saj sem jedi kombinirala z tofujem, jajcim, omletami in seveda okusnim sadjem in zelenjavo.

Tajska ima v svoji kuhinji kar nekaj znanih jedi:

• Pad thai – to so riževi rezanci v omaki z različnimi prilogami
• Khao Iam: lepljiv riž, ki je sladkan s kokosovim mlekom
• Tam yam goong: jed zelo začinjena z rakci, limonino travo in ingverjem
• Som Tam – precej pekoča solata iz papaje

Pitne vode na Tajskem bojda ni, oziroma odsvetujejo pitje vode iz vodovoda, zato sva si vedno kupovala ustekleničeno vodo. Večkrat sva kupila tudi Coca Colo, ki stane smešnih 25 bht, je pa zanimivo to, da kljub temu, da so te gazirane pijače že same po sebi precej sladke, so te delane za azijski trg še bolj sladke od naših. Veliko sva pila tudi sadne sokove in razne shake, ki stanejo med 30-50 bht,  so pa tudi coctaili relativno poceni, saj stanejo od 2 eura dalje. Seveda pa med obiskom Tajske ne gre brez njihovega znanega piva Chang, za katerega bomo odšteli slabih 50 centov. Tajska piva so izredno okusna, saj niso tako grenka kot pri nas. Pijačo in razne prigrizke sva kupovala v trgovinah 7eleven, ki so dobro založene in na vsakem koraku.

Plačevanje

S seboj sva imela nekaj gotovine v evrih, katere sva zamenjala v menjalnicah, ki jih je na Tajski ogromno, predvsem v turističnih predelih. Menjalnice imajo precej slab menjalni tečaj in povsod istega, tako sva v treh tednih potovanja za provizijo dala nekje 80-100 eurov. Ob prihodu na Tajsko sva na letališču zamenjala nekaj denarja (cca 50 eurov), da sva imela za najnujnejše saj je bil oderuški menjalni tečaj, ostalo sva menjala naslednji dan na Khao San Road-u. Za tritedensko potovanje sva si preračunala, da potrebujeva okoli 1000 eurov, zato sva s seboj imela 600 eurov v gotovini, ostalo pa sva dvigovala na bankomatih, saj so na vsakem koraku. Dvigovala sva s kartico master card in viso, največji možni znesek, ki ga lahko dvigneš je 120 eurov, pri tem pa sva za vsak dvig plačala 5 eurov provizije. Na koncu je vseeno ali plačamo menjalni tečaj ali pa nekaj provizije pri dvigu na bankomatu. Sva mnenja, da je bolje potovati z manj denarja in ko le tega zmanjka sva ga ponovno dvignila na bankomatu.

Brantanje na Tajski je obvezno. Izhodišče je nekje polovična cena, ki jo postavi prodajalec.

Primeren čas

Tajska ima tropsko podnebje, kjer je zelo vroče in vlažno, tako se letne temperature vedno gibljejo med 28 in 35 stopinjami. Na Tajski imajo tri vremenska obdobja in sicer hladno obdobje, ko je čas visoke sezone, med novembrom in februarjem, ko ne dežuje in so tudi temperature bolj prijetne. Najbolj vroče obdobje je med marcem in junijem, kadar so najbolj vroče temperature. Monsunsko obdobje pa traja med junijem in oktobrom, kjer se lahko pojavljajo razne nevihte in deževje.

Najbolj primeren čas za potovanje je tako v hladnem obdobju med novembrom in februarjem, ko je tudi visoka turistična sezona in so tudi temperature bolj prijazne za potovanje. Seveda lahko potujemo tudi v drugih mesecih, vendar nas lahko za kakšno uro lahko preseneti kakšna krajša ploha ali nevihta.

Bivanje

Tajska ponuja ogromno najrazličnejših nočitev, vse od tistih v skupni sobi ter vse tja do luksuznih resortov.

Prenočišča si lahko rezerviramo preko:

• Agoda – ki ima za Tajsko zelo obširno ponudbo
• Airnb – večina prenočišč ponujajo privatniki, s katerimi se je na licu mesta možno dogovoriti za ceno, možno pa je da te sobe niso ravno luksuzne , so vseeno čiste in cenejše
• Booking – vsaj pri nama vedno v uporabi in vedno zadovoljna, saj so podatki večinoma pravi in tukaj najdeva največ ponudbe

V BKK sva si prvi dan rezervirala prenočišče za prve tri nočitve na bookingu, ostale nočitve na Tajski pa sva iskala sproti. Vedno sva na bookingu preverila katera prenočišča so prosta in se nato preprosto odpravila tja. Vedno je bilo prosto, pa še cena je bila malenkost nižja kot, če bi isto sobo rezervirala preko bookinga. Vedno sva sobo tudi pogledala, če je ok oziroma če je čista. V Bangkoku je najbolje rezervirati na ulici Khao San Road ali pa na ulici Rambutri, ki je le streljaj stran od Khao San Roada, je pa ulica Rambutri dosti bolj umirjena in ni glasne glasbe do jutra.

Za prenočišča sva v povprečju odštela 14 eurov (brez zajtrka). Najceneje sva spala na severu v Chiang Maiu, kjer sva za nočitev odštela 12 eurov in največ v Bkk kjer je nočitev stala 18 eurov. Povsod je bilo v ceno vključena brisača, čista soba, topla voda, wi-fi, večinoma pa tudi klima in tv.

Prevozi

Premikanje oziroma vožnja po Tajski je čisto preprosta zadeva, saj je na voljo kar nekaj različnih prevoznih sredstev po relativno ugodni ceni.

Taxi – sva uporabila trikrat in sicer iz letališča Suvanaburi proti Khao San Road-u ter ko sva se odpravila proti železniški postaji, ko je bil prevoz po taksimetru cenejši kot tuk tuk. Z voznikom taksija se lahko dogovorimo oz. zbarantamo za ceno ali pa nas pelje po taksimetru, kar se je pri nama izkazalo za cenejšo varianto.  Ob prihodu na letališče v Bangkoku je spodaj v pritličju polno taksijev, kjer je cena fiksna in se je nemogoče pogajati. Ob parkirišču se nahaja avtomat, ki ti da listek na katerem je številka po kateri veš kateri taksi je tvoj. Iz letališča do Khao San Road je cena prevoza cca. 500 bht.

Letalo – Tajska ima kar nekaj letališč, glavno pa je v Bangkoku (Suvanaburi, ki je namenjen za mednarodne lete, Don Muang je pa bivše glavno letališče, sedaj se pa leti na bližnje destinacije po državi ali izven nje). Nekaj letališč, ki so večinoma v uporabi med turisti so še letališča na Krabiju, Phuketu, Surat Thani, Chiang Mai, Chiang Rai… Cene letalskih kart v eno smer se že dobijo za 12 eurov v času akcije, povprečna cena pa je nekje 30-40 eurov. Letalske družbe, ki imajo najbolj ugodne cene letov so Air Asia, Nok Air, Thai Lion… Pri nakupu je potrebno biti pazljiv, da je ponekod v samo ceno letalske karte všteta še dodatna prtljaka, pri nekaterih družbah pa je potrebno doplačilo. Midva sva letela z letalsko družbo Nok Air, nad katero sva bila pozitivno presenečena, v ceno letalske karte pa sva imela vključeno tudi dodatnih 15 kil prtljage.

Vlak – ni ravno pogosto prevozno sredstvo, razen za določene relacije kot je slavni nočni vlak iz Bangkoka na sever države v Chiang Mai. Z nočnim vlakom sva se midva peljala v obe smeri, saj sva si preračunala da je ceneje kot letalo, prednost pa je tudi v tem, da sva prihranila pri nočitvah ter z nočnim transportom pridobila nekaj časa.

Tut tuk je najbolj praktično prevozno sredstvo in tudi cene prevozov so smešno poceni. Tuk tuk je odlično prevozno sredstvo za krajše razdalije, saj nas lahko pripeljejo povsod in to za majhen denar. Prevoz z tuk tukom sva največ koristila v Bangkoku, nekajkrat pa tudi v Chiang Maiu. Za ceno se je najprej potrebno pogajati, sploh pa je najbolje vprašati več voznikov, da vidimo približno ceno. V štartu nam postavijo totalno navito ceno, realna je nekje polovico manj, je pa vse odvisno ali bo voznik pristal ali ne. Velikokrat se zgodi, da nam voznik tuk tuka za smešno ceno ponudi celodnevni prevoz za smešno ceno (50-100bht) lahko vemo, da zadaj nekaj smrdi. Tuk tuk nas bo res vozil po dogovorjeni poti, vendar se bo vmes ustavil bodisi v prodajalni diamantov ali v Tailor shopu pri krojaču, lahko se pa zgodi, da nas bo peljal tudi ”poceni” jesti ali pa v turistično agencijo. Na podobno zadevo sva nasedla tudi sama, saj nama je rekel, da je danes praznik in da ima tovarna svile danes dan odprtih vrat… Seveda naju je peljal k krojaču, pa ne samo enemu, ampak kar dvema. To pa zato, ker sva pri prvem prišla prehitro iz trgovine in ni dobil nič provizije. Pri drugem krojaču sva počakala dobrih deset minut, da je dobil kuponček za gorivo. Prvi dan v Bangkoku kot, da bi vozniki tuk tukov vohali, da sva prvič na Khao San Roadu saj so naju obletavali kot mrhovinarji na meso in nama ponujali vse možne showe, prevoze. Medtem, ko sva se po treh tednih vrnila v Bangkok naju ni noben ogovoril, kaj šele ponudil kakšno storitev. Prvi dan sva nasedla tudi na podobno foro z prevozom in sva na koncu pristala v turistični agenciji, kjer so nama izračunali takšne oderuške nočitve, da sva se hitro pobrala ven. Pri teh prevozih ne kupujte ničesar ker so cene za 200% + višje od ostalih.

Kolo – sva si izposodila v Ayutthayi, ker je bila ta obcija najbolj priročna in cenovno ugodna. Izposodila sva si kolo za 1 euro cel dan in prekolesarila celotno mesto po dolgem in počez. Sicer sva dobila kolo, ki je bilo staro minimalno že 30 let, vse se je majalo, šrkipalo… Vendar nisva veliko komplicirala, ker se še danes spomniva na to vožnjo s kolesom, s katerim sva tisti dan prekolesarila dobrih 30 kilometrov. Kolo si lahko izposodimo v Chian Maiu in tako raziskujemo mesto.

Skuter – sva si izposodila na vseh otokih. Za 24 urni najem sva odštela 200 bht (6eur) in tako raziskovala otoke. Najem skuterja odsvetujem, če še prej niste nikoli vozili skuterja, saj tajski promet poteka po levi ter zahteva nekaj časa, da osvojimo vožnjo po levi in njihov kaotični promet. Na otokih si je priporočljivo vzeti malo boljši skuter, kjer so kar hude višinske razlike – strmi klanci in spusti, sploh na Koh Phanganu. Nič nenavadnega ni, če bomo kot sopotnik kakšen hrib tudi prepešačili, saj motorji takšnih hudih klancev z dvema sopotnikoma preprosto ne zmorejo. Skuterji na Koh Tao so še dodatno opremljeni, saj imajo namesto navadnih gum kar kramparce, saj so ceste do plaž podobne bolj kross stezi kot pa cesti. Čelad na teh otokih noben ne pozna, odločitev je pa od vsakega posameznika, če jo bo nosil. Bencinskih črpalk skoraj da ni, so pa povsod ob cesti prodajalne Gasoline (bencin), kjer za 50bht kupimo liter bencina in se že peljemo dalje. Pred vsakim najemom skuterja je priporočljivo skuterja tudi poslikati ali posneti, da nam nebi ob vračilu, še zaračunali kakšne praske, ki je bila že od prej.

Trajekti – so malo dražji od ostalih prevozov, za vožnjo bomo odšteli med 10-20 eurov. Trajekti oz katamarani so hitri, udobni ter klimatizirani. Prevoz nudi podjetje Lomprayah.

Avtobusi so delavski in turistični. Z delavskim sva se peljala v Bangkoku v nakupovalni center MBK, to so avtobusi s sprevodnikom, brez klime in lesenim tlemi, vožnja pa vse skupaj stane 6bht po osebi. S turističnim avtobusom pa sva se peljala iz Chumpona do Bangkoka, 7 urna vožnja je bila udobna in je minila precej hitro.

Prevoz po Tajski so ena najbolj preprostih stvari, po Bangkoku se vozimo s tuk tuki ali taksiji, ne pozabimo pa se dogovoriti za ”no stop” in da nas pelje naravnost na cilj. Na sever ali na jug lahko potujemo z vip busom, spalnim vlakom, trajektom ali pa letalom. Vse prevoze se da urediti tudi v lokalnih agencijah. Ko prispeš na otoke je pametno takoj najeti skuter, saj se je izkazalo, da je najem skuterja cenejši kot pa enkratni prevoz.

Načrt potovanja

Po Tajski sva potovala tri tedne (-2 dni prevoz), tako sva na koncu imela 19 nočitev (od 2 tega na nočnem vlaku). Najino načrt potovanja je bil takšen:

1. Dan – Ljubljana – Munchen – Dubai
2. Dan – Bangkok (nočitev)
3. Dan – Bangkok – Grand Palace, Khao San Road, vožnja po rečnih kanalih
4. Dan – Bangkok – Lumpini park, Standing Buda, sleeping Buda, golden mountein
5. Dan – Ayutthaya – nočni vlak
6. Dan – Chiang Mai – sprehod po mestu in night bazar
7. Dan – Chiang Mai – treking
8. Dan – Chiang Mai – vrnitev
9. Dan – Chiang Mai – ogled živalskega vrta
10. Dan – Chiang Mai – farma orhidej in metuljev (vrnitev v Bangkok z nočnim vlakom)
11. Dan – Koh Samui
12. Dan – Koh Samui – slapovi, plaža Chaweng in Lamai beach
13. Dan – Koh Samui
14. Dan – Koh Phangan
15. Dan – Koh Phangan – plaže, raziskovanje otoka, full moon party
16. Dan – Koh Phangan
17. Dan – Koh Tao
18. Dan – Koh Tao – Nang Yuan, snorklanje okoli otoka
19. Dan – Koh Tao
20. Dan – Bangkok – nakupovalni center Siam in MBK
21. Dan – Bangkok – Dubai – Munchen

ŠE NEKAJ OSTALIH NASVETOV:

• v Bangkoku so izplača kupiti nahrbrnik (backpack), saj so ti zelo poceni in pa kvalitetni. Prav tako ni potrebno s seboj nositi veliko oblačil, saj se na Tajski vse od majic, kratkih hlač, japonk dobi vse za smešno nizko ceno.
• Umazano perilo nam lahko operejo na vsakem koraku, saj je povsod veliko pralnic, ki pa so zelo poceni. Če se prav spomnim, sva za cca 15-20 opranih kosov oblačil odštela 2-3 eure.
• Če potrebujemo kakšno zdravilo, so lekarne na vsakem koraku, kjer prodajajo vse kar potrebujemo. Zdravila so zelo poceni in pa tudi učinkovita. Kupila sva nekaj proti prehladu in že nekaj ur po zaučitju se je stvar bistveno izboljšala.
• Sončno kremo je priporočljivo kupiti pri nas in pa vsaj faktor 30. Sončne kreme so izjemno drage.
• Ne potrebujemo dodatnega adapterja za vtičnico, saj so vtičnice po hotelih prilagojene našim.
• vse dokumente in denar imejte vedno pri sebi v torbici in stvari ne puščati v sobi… Midva s seboj vedno vzameva malo torbico za okoli pasu, ki sva jo naročila iz aliexpressa, se pa dobijo ugodno tudi v naših trgovinah.
• večina ljudi govori vsaj približno angleško oziroma vsaj toliko, da se lahko zmeniš osnovne stvari.
• nahrbtnike sva vedno pustila v hotelu ali pa kar na železniški postaji, kjer imajo ponekod prav zato namenjene prostore.
• masaže so izjemno poceni in tudi na vsakem koraku. Glede masaže je najprej potrebno pogledati ali je cena za pol ure ali celo uro. Midva sva vedno našla salon v kakšni stranski ulici, kjer so bile za skoraj polovico ceneje, kot pa na glavni ulici.
• Spominke in oblačila se splača kupiti v Chiang Maiu, kjer so stvari cenejše kot v Bangkoku, najdražje pa je na otokih. Splača se kupiti ure, ki so res dobri ponaredki. Na vsakem koraku so tudi krojači, ki med pohajkovanjem okupirajo večina moških, pri njih se splača kupiti obleko, ki jo tudi v parih dneh sešijejo.
• Wi-fi je povsod po sobah, o sami hitrosti interneta pa nima smisla razpravljati
• sprej proti komarjev vedno kupiva kar v državi v katero potujeva. Sredstvo proti komarjev naj ima vsaj 30% deet-a, priporočljivo pa je špricanje samo na mestih, kjer nas lahko popikajo komarji. Pri nas sva kupila tudi Autan Tropical, ki se je tudi izkazal za dokaj uporabnega.
• Pri potovanju se pojavi tudi vprašanje, če jemati antimalarike. Midva jih do sedaj že nisva jemala, saj sva mnenja, da v JV Aziji jemanje slednjih ni potrebno, seveda pa je to zgolj najini mnenje. Eden izmed razlogov za nejemanje, so tudi stranski učinki.
• Priporočljivo cepljenje je kombinacija za Hepatitis A in B. Midva se nisva cepila, seveda pa je to odvisno od vsakega psoameznika.