Pri prvem obisku Okrešlja, sem sama pri sebi rekla, da bo to moja vsakoletna pohodniška destinacija – tudi letos je bilo tako. Sprva je kazalo, da letos z Okrešljem ne bo nič, saj je bila že druga polovica oktobra. Vendar pa sem dočakala en sončen vikend z prijetnimi temperaturami, tako, da sploh ni bilo dileme, da nebi šla na Okrešelj.
Logarska dolina se nahaja globoko v osrčju Kamniško – Savinjskih Alpah, obdajajo jo pa več kot 2000 m visoke gore (Ojstrica, Planjava, Brana…). Dolina je dolga 7 km, v povprečju je široka 250 m. Logarska dolina je meni naravnost fascinantna, ker ponuja ogromno naravnih znamenitosti, ki privablja ogromno ljudi. Že ob prihodu v dolino se nam prikaže čudovit razgled na del doline, ki s tipičnimi kmetijami, ki so skozi stoletja ustvarjale kulturno krajino, doda dolini še posebno noto.
Si skoraj upam trditi, da v Logarski dolini ni nikomur dolg čas, saj le ta ponuja mnogo različnih aktivnosti. V poletnih mesecih, nam dolina ponuja ogromno izhodišč za pohode na Okrešelj, do slapu Rinke, Klemenčeve jame, do Turškega žleba, Kamniškega in Savinjskega sedla. Prav tako dolina ponuja veliko kolesarskih poti, padalstvo, plezanje.. V zimskem času pridejo na svoj račun ljubitelji smučanja, teka na smučeh, sankanja, plezanja po ledenih slapovih, turno smučanje…
Po plačilu vstopnine v Logarsko dolino (6 €), sva parkirala avto, ter se napotila po ”poti v Logarsko dolino”, ki naju je vodila ob suhi strugi Savinje, čez mostove, gozd, mimo oglarjeve bajte do slapu Rinka. Do slapa sva potrebovala slabo uro zmerne hoje.
Pot nadaljujemo mimo slapa in Orlovega gnezda, čez mostiček, nato pa se pot začne strmo vzpenjati, Po krajšem vzponu, nas pot pripelje pod stene, od koder sledi prečkanje slapu. Pot nadaljujemo čez skale, vmes so nam v pomoč stopnice, da lažje nadaljujemo s potjo do izvira Savinje. Pot nadaljujemo skozi gozd, ki nas po krajšem vzponu pripelje do zimske koče, levo od koče pridemo do doma na Okrešlju. V domu se lahko okrepčamo z domačimi enolončnicami (segedinar 7€).
Pot je dokaj zahtevna, vendar ne predstavlja ovire mladim družinicam in ljudem z kužki. Tudi z nama je bil najin kosmatinec, ki je večji del poti opravil brez problema. Na določenih mestih ga je bilo potrebno samo dvigniti na višjo skalo. Za pot je potrebna primerna obutev, najbolje planinske čevlje.
Čeprav je pot dokaj zahtevna, ter zahteva primerna oblačila in obutev, ne morem mimo tega, da opaziš ljudi, ki se na takšno pot odpravijo neprimerno obuti in oblečeni. Se ne oziram kaj ima kdo oblečeno, katero znamko itd., vendar punca s torbico in balerinkami, gospa z zlatimi supergami na peto (najbi bil hit letošnjega leta) ne sodita na Okrešelj. Potem se že skoraj neha človek čuditi, da je toliko nesreč po hribih.