Iz rafting kampa, se mimo mejnega prehoda Ščepan polje odpraviva v Črno goro. Cesta, ki pelje mimo Foč, do mejnega prehoda, ni v najboljšem stanju, vsekakor pa ni nevarna, tako kot pišejo mnogi na internetu. Cesta, ki pelje skozi kanjon Piva, je ozka, zavita, vsekana v skale, na večih odsekih pa cesta poteka skozi neosvetljene predore.
Vožnja skozi kanjon Piva je nekaj posebnega. Reka Piva se nahaja v severo-zahodnem delu Črne gore, ob vznožju planine Visoke in Maglič in gorskega masiva Durmitor. Pivsko jezero je zaradi hidroelektrarne narejeno umetno, jez pa je s svojimi 220 metri višine, eden večjih v Evropi. Jezero je dolgo 45 km in na nekaterih mestih globoko 200 metrov. Reka Piva je zelo čista in primerna za pitje. Velja tudi za največji zabojnik pitne vode na svetu. Najzanimiveji del kanjona se začne za jezom, kjer reka nadaljuje svojo pot proti izlivu v Taro. Ta del kanjona je popolnoma nespremenjen.
Pred zajezitvijo Pive, je na njenem nabrežju stal samostan Piva, ki so ga zaradi gradnje hidroelektrarne morali prestaviti. Samostan so kamen za kamnom razstavili in ga preselili na novo lokacijo v vas Goransko (Plužine). V njem je 1260 m2 zanimivih fresk iz leta 1605.
Pri odcepu za Trso, sva šla preko prelaza Sedlo (1907 m) proti Žabljaku. Panoramska pot čez nacionalni park Durmitor je prava paša za oči.
