Danes se iz Ubuda, kjer sva preživela štiri dni in kjer sva se počutila presenetljivo dobro, se danes končno prestavima na morje. V glavi sva imela veliko idej, predlogov in želja na kateri otok bi se odpravila, vse od Gilijev pa do Nuse Penide ali Nuse Lembongan. Prvotna ideja je bila sicer, da se odpraviva na Gili Air, pa sva si zaradi oderuških cen prevoza premislila, tako da sva rajši izbrala še ne preveč turistično Nusa Penido in se tja odpravila z trajektom. Nusa Penida je otok, ki je še s strani turistov precej prezrt, nahaja pa se jugovzhodno od Balija. Že v Lonely Planetu Nuso Penido in ostala dva otoka komaj omenjajo, vendar mislim, da se bo v roku parih let vse korenitno spremenilo, saj Nusa Penida postaja vse bolj zanimiva med turisti, ki želijo videti in doživeti Bali kot je bil pred tridesetimi leit.
Zjutraj se iz Ubuda s takisjem, ki sva ga rezervirala pri domačinih** odpraviva proti pristanišču Padangbai od koder vozijo trajekti oziroma speed boati na Gilije in Nuso Penido. Na Nusa Penido se odpraviva kar z javnim trajektom, za katerega sva odštela 31.000 IDR po osebi, če pa bi se odpravil s speed boatom pa bi odštela 250.000 IDR po osebi. Trajekt iz Padangbai vozi enkrat na dan in to ob 11 uri. V pristanišču je priporočljivo biti malo prej, saj ni nujno, da bodo te ure točne.
Predno sva prišla do trajekta sva se komaj otepala vseh ponudnikov, nekdo nama je celo rekel, da danes trajekt ne vozi, da naju pa lahko pelje s speed boatom. Nekdo nama ponuja celo prevoz pod ceno s svojim čolnom in bi se lahko na pot odpravila takoj, vendar po nešteto zavrnitvah le obupa in naju pusti primiru. Čoln niti ne vem, če si zasluži ta naziv, saj je bil to lesen čoln, ki ga domačini uporabljajo za vožnje sem in tja, nikakor pa si ne predstavljam, da bi se v tistem nizkem čolnu peljala tako daleč. Prav tako so izjemno nadleži prodajalci hrane, ki ti skoraj v roke porine plastenko sparjene vode, ki jo nujno potrebuješ, še hujši pa so prodajalci očal, ki ti ponarejena očala potisnejo kar na nos, da jih pomeriš…
Ko se nekako le prebijeva mimo vseh prodajalcev in čakava še z ostalimi potniki, da se vkrcamo na trajekt, se me loteva nek čuden in neprijeten občutek in ko pogledam svoj mali nahrbtnik vidim, da me občutek ni varal. V manjšem žepu sem z zadrgo imela zaprt žepek, ki pa je bil tokrat odprt, iz njega pa je čudno štrlel moj mobitel. Očitno je nekoga precej mikal moj mobitel, vendar se je k sreči vse skupaj dobro izteklo.
Po uri vožnje pristanemo v Sampalanu (glavni pomol na Nusa Penidi) in ko se izkrcamo se že podava na lov za sobo, saj je kar nekaj izbire relativno blizu pristanišča. Nastanitve so tukaj malenkost dražje, sploh če želimo imeti v sobi klimo. Po nekaj ogledih so sobe ali zasedene, brez klime, brez kopalnice ali pa je cena precej visoka. Tako nama ne preostane drugega kot to, da si rentava skuter, se nekam priklopiva na wi-fi in pogledava, kje so še proste sobe. Tako gre Klemen na lov za prosto sobo, jaz pa sem med tem časom počakala v gostilni in pazila na nahrbtnike.
Po eni uri se Klemen le vrne, tako da se odpraviva do najine sobe, katero vzameva, kljub temu, da ni cena ravno ugodna, v ceno pa ni vklučen niti zajtrk. Hitro se razpakirava in ko želim preveriti kakšne so cene prevozov na otok Nusa Lembogan, ugotovim,da tukaj ni ne signala in niti interneta… K sreči sva se med čakanjem na sobo spoprijateljila z lastnikom Mel Homestay, ki nama je skuter posodil kar na lepe oči, zato nama jutri kljub zasedenosti uredi, da sva lahko ostala dva dni pri njemu, ker tudi oddajajo sobe.
**v Ubudu sva 2x uporabila Froggy taxi, ki nama je dal sprejemljive cene. wazzup kontakt, če kdo potrebuje +62 831 1987 1000
Stroški:
- Taxi Ubud – Padangbai = 200.000 IDR (14.28 eur)
- trajekt Padangbai – Nusa Penida = 62.000 IDR (4.42 eur)
- nočitev Joda = 250.000 IDR (17.85 eur)
- Kosilo Mel Homestay = 100.000 IDR (7.14 eur)
- najem skuterja = 60.000 IDR (4.28 eur)
- Bencin 1L = 10.000 IDR (0.71 eur)