Zjutraj spakirava stvari in se prestaviva v drugo sobo, kjer sva se že včeraj z lastnikom zmenila, da prideva. V Mel Homestay bova tako dve nočitvi, sobe so zelo čiste, domače, ravno dovolj velike, največ pa itak šteje prijaznost domačinov, tako da če ste na Nusa Penidi vsekakor priporočam spanje v tem homestayu, ki ga vodita izjemno prijazna domačina, ki sta pripravljena pomagati na vsakem koraku.
Nusa Penida je s strani turistov še precej prezrt otok in je največji izmed treh otokov, ki ležijo ob jugovzhodni obali Balija, manjša dva pa sta bolj poznana Nusa Lembogan in Nusa Ceningan. Nusa Penida je poznana predvsem po svojih naravnih znemenitostih in kot top potapljaška destinacija, saj je okoli otoka označenih vsaj 20 potapljaških spotov. Danes sva s skuterjem, s pomočjo zemljevida in aplikacije maps.me raziskala vse glavne znamenitosti. Največji izziv na Nusa Penidi so klanci in ceste, ki so povečini v precej groznem stanju, ponekod celo tako, da sva upala, da na kakšnem kolovozu ne presekava kakšne gume.
Prvo se čez drn in strm pripeljeva do najbolj poznane točke na otoku do Kelingking beach, kjer plačava simbolično vstopnino / parkirnino ter se sprehodiva do razgledne točke kjer nad videnim sledi samo glasen vau. Naravna znamenitost je zanimiva postavitev pečine, ki se kot manjši rt bohoti v morje, ob njega pa buta morje z vso svojo močjo. Pod razgledno točko se nahaja tudi plaža, do kater vodii precej ozka ter strma potka, na nekaterih delih tudi precej nevarna potka, saj je s strani sicer zavarovana z improvizirano ograjo, na katero pa se ne gre za zanašati. Midva del poti sicer prehodiva, vendar se zaradi grozne vročine rajši odpraviva nazaj proti vrhu. Na vrhu kupiva vodo in se odpraviva proti naslednji znamenitosti – Broken beach. Če sva že prej zavijala z očmi zaradi cest, bi si zavijanje nedvomno prihranila za to pot, ki vodi do Broken beach.. Cesta do Broken Beach je porazna, saj je to nekakšen makedam iz katerega štrlijo zelo veliki in precej ozki kamni. Če sva se ob rentanju skuterja čudila, da je ta precej načet, sva po vožnji na tej cesti ugotovila zakaj.
Tudi na Broken beach nama zaračunajo parkirnino v višini par centov. Broken beach je bila včasih jama, v katero se je zrušil strop. Sedaj je na ogled obok jame ob katerega butajo valovi. Nekaj deset metrov stran po označeni potki prideva do naslednje naravne znamenitosti Angel’s Bilabong, ki je nekakšen neskončni naravni bazen, v katerem se lahko tudi kopamo. Ideja o kopanju za super fotko je bila sicer v glavi, vendar je k sreči nisva realizirala. Medtem ko sem imela malo dolgi nos, ker mi voda v bazenu ni delovala dosti mirno, so iz nenada prišli takšni gromozanski valovi, ki so pljuskali tudi več kot deset metrov visoko. Če bi bil kdo tisti čas v vodi, bi ga butnilo ob skale, nato pa odplaknilo v razburkano morje in situacija se nedvomno nebi dobro končala. Zato je pomembno, da se pozanimamo o višini morja in če je slednje zadosti mirno za takšen podvig.
Vročina, vožnja, strmi klanci, predvsem pa grozne ceste naredijo svoje, zato počasi zaključiva raziskovanje in se vrneva na drugo stran otoka proti najini sobi. Zvečer v warungu pojeva pozno kosilo, za zaključek večera pa se na plažo odpraviva občudovat čudovit sončni zahod.
Stroški:
- najem skuterja = 60.000 IDR (4.28 eur)
- soba Mel homestay NZ = 300.000 IDR (21.42 eur)
- Kosilo = 80.000 IDR (5.71 eur)
- Bencin = 20.000 IDR (1.42 eur)
- parking Bilabong (5.000 IDR) + parking Kelingking (5.000 IDR) = 10.000 IDR (0,7 eur)