V prvem delu objave, ki je bila namenjena temu kako sva se sploh odočila za smučanje, kje sva smučanje rezervirala in zakaj sva se odločila za smučišče Valfrejusu, zato bo ta objava namenjena samemu smučišču in temu kako sva preživela ta smučarski teden.
Na smučanje sva se odpravila z organiziranim avtobusnim prevozom, s katerim sva bila zadovoljna. Vožnja je bila mirna, med potjo smo imeli na vsaki dve uri in pol kratko pavzo, tako da je bila vožnja res prijetna.
Ob prihodu na smučišče sva na redila check in dobila ključe od apartmaja, nad katerim sva bila prijetno presenečena, saj je ta lepo opremljen, za dve osebi dovolj velik in funkcionalen ter opremljen z vsem kar potrebuješ za brezskrbno bivanje. Do centra mesta oziroma do ”jajčk” je 300 metrov oziroma 5 minut hoje. Z jajčko se peljemo na višino 2200 metrov, kjer se začnejo proge, lahko pa se povzpnemo še višje na najvišji vrh Punta Bagna, ki se nahaja na višini 2737 metrov.
Čeprav je smučišče Valfrejus (izgovori se Valfreži) za francoske razmere precej majhno, sva se midva v tednu dni veliko nasmučala in se nama smučišče ni zdelo premajhno. Smučišče je izredno urejeno, z hitrimi napravami, proge dovolj široke in primerne tako za začetnike kot tudi zahtevne in vsestranske smučarje. Smučišče ponuja nekaj terena izven urejenih prog, midva sva presmučala črno progo Punta Bagna, ki pa je bila zaradi ”posedenega” snega kar zahtevna. To progo koristijo tudi padalci, ki se po strmini spustijo s smučmi in tako del terena presmučajo nekaj pa tudi preletijo. Najdaljša proga v Valfrejusu gre čez Pas Du Rock, ki pelje čisto iz vrha Punta Bagne (2737 metrov), na drugo stran gore, kjer sva naletela na pravo zimsko idilo med gorami in kamnitimi hiškami, kjer sva naletela celo na vojaški bunker. Smučarska proga je dolga 10 kilometrov in nas pelje čisto do spodnje gondole v center vasice. Tako v pičlih 20-ih minutah naredimo 1000 metrov višinske razlike. Proga je bila zaradi pomankanja snega zaprta, se jo je pa kljub temu dalo presmučati.
Na splošno so proge izjemno doboro urejene, pomrznjene in široke. Snežna podlaga na progah je mogoče za koga pretrda, vendar proge niso ledene. Nama je trda podlaga nadvse ustrezala, saj imava smuče primerne ravno za tak teren, predvsem pa nisva bila v strahu, da bova kje naletela na kakšen kucelj in se poškodovala.
Na smučišču je večja restavracija, ki ima kar različno ponudbo hrane. Cene hrane na smučišču so relativno sprejemljive, le cene pijače so naravnost oderuške. Cene so napisane samo v francoščini, tako da sva naročila nekaj, dobila pa nekaj čist drugega. Polliterski vrček točenega piva stane 6,5 eur, če si zaželimo radlerja bomo k tej ceni prišteli še 0.3 eur za limonin sirup, ki ga zmešajo v pivo. Za čaj bomo plačali 2,5 eur, za vročo čokolado iz avtomata 4,5 eur in za šilček žganja 5 eurov. Pod restavracijo imajo zelo lepo urejen ”picknik room”, kjer lahko pojemo malico, ki smo si jo prinesli s seboj.
Verjetno pa se sprašujete kakšna je razlika med francoskimi in našimi smučišči. Razlika je predvsem v ceni, ker je smučanje na manj znanih in manjših francoskih smučiščih ceneje kot na smučiščih pri nas, proge so bistveno daljše in bolj urejene, kjer te ni strah ali boš padel na kakšnem naritem snegu…. Razlika je tudi v samem vzdušju, saj si tukaj nastanjen v pravi idilični smučarski vasici, kot minus bi edino izpostavila samo vožnjo, do francoskih smučišč.
Za teden dni smučanja sva za apartma in 6 dnevno smučarsko karto odštela 200 eur + 85 eur za prevoz. Če bi se odpravila na enega izmed naših smučišč bi vsaj za apartma odštela 40-50 eur na dan, za 6-dnevno smučarsko karto pa okoli 150 eurov. Če se na smučanje odpravi več oseb je pa cena za tedensko smučanje res nizka. Na facebook strani Smučanje sem letos zasledila celo ponudbo za 110 eur (apartma + 6 dnevna karta), če se ne smučanje odpravi 6 oseb v Valfrejus, kar pa mislim, da je izjemno ugodno.
Verjetno pa bodo o samem smučišču največ povedale kar slike. Midva sva bila navdušena in se drugo leto ponovno odpraviva na smučanje v Francijo.
