Pred natanko enim letom, sva prvič obiskala Dolomite, o katerih so vsi govorili samo najlepše. Ob prvem obisku sva se na lastne oči prepričala, da je temu res tako. V sredini septembra se nama je poklopilo vreme in dopust, zato sva preživela čudovit podaljšan vikend v Dolomitih.
Ponovno v Dolomite
Dolomiti so pravi raj za vse ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa, predvsem pa pravi raj za pohodništvo. Tudi tokrat sva se odločila, da Dolomite obiščeva v sredini septembra, ko se glavni turistični vrvež malenkost umiri. Najin cilj je tudi tokrat okolica Cortine d’Ampezzo, ki je od naše prestolnice oddaljena 300 km ter dosegljiva v slabih treh urah. Za pot do Cortine izbereva časovno malce daljšo pot, ki pelje skozi Kranjsko Goro (Korensko sedlo) ter mimo Linza, s tem pa se izogneva plačilu cestnine in nakupu (avstrijske) vinjete. S tem se nama pot podaljša za eno uro.
Jezero Braies
Ob prihodu v Dolomite sva najprej naredila postanek pri jezeru Braies, ki ga zagotovo poznate iz številnih fotografij, ki v zadnjem času preplavljajo Instagram. Idilično jezero Braies (Lago di Braies), je svojo prepoznavnost dobilo po predvajani seriji Gorski čuvaj, ki je presegla vsa pričakovanja. Gre za največje naravno jezero v Dolomitih, čigar posebnost je njegova turkizna barva in visoka gora Croda del Becco, katere odsev se bohoti na gladini jezera. Izjemno priljubljena aktivnost je najem lesenega čolna, katerega si lahko za 29 eur najamete za eno uro in opazujete jezero še iz druge perspektive.
Ob prihodu na jezero, avto pustiva na spodnjem plačljivem parkirišču (6 € eur/dan) in se odpraviva na ogled. Okoli jezera je speljana štiri kilomete dolga pot, ki nama je s postanki za fotografiranje vzela eno uro hoje.
Jezero Misurina
Do večera sva imela še nekaj časa, zato sva naredila krajši postanek še ob jezeru Misurina. Prekrasno jezero Misurina (Lago di Misurina), je eno od lepših gorskih jezer v Dolomitih, ki leži 1755 m nad morsko gladino. Okoli jezera je speljana 3 km dolga pot, na kateri boste lahko občudovali odseve bližnjih gora in zapuščenega hotela Savoj.
Najin prvi dan v Dolomitih se približuje h koncu, zato se utaboriva na najinem najljubšem prostoru, malo pod vrhom prelaza Tre Croci. Velika prednost raziskovanja Dolomitov je tudi neskončo možnosti za divje kampiranje, ki sicer ni dovoljeno, ni pa tudi izrecno prepovedano. Nič ni lepšega od brezplačnega kampiranja, ob pogledu na mogočne gore in preživljanje večerov ob tabornem ognju.
Croda da Lago
Čeprav so dnevi še vedno topli, znajo biti jutra v hribih že kar mrzla. Zjutraj se s težavo skobacava iz tople spalke, pospraviva posteljo in avto prestaviva malce nižje, kjer je s soncem obsijano parkirišče. Pripraviva si zajtrk, spijeva kavo ter se odpraviva proti prelazu Giau. Nekje na pol poti proti prelazu Giau parkirava avto, spakirava nahrbtnik in pohodne palice in se po poti št. 437, odpraviva proti Croda da Lago. Pot poteka po macesnovem gozdu in v prvem delu pot poteka po ravnem, z včasnimi razgledi proti Tofanam. V osrednjem delu poti, se pot začne kar vzpenjati in pošteno morava zagrizti v hrib. Ob prihodu do jezera, je ves napor v hipu pozabljen. Čeprav sva jezero Federa s ”kočo” videla že na internetu, si takšne kulise vsekakor nisva predstavlja. Od koče je zelo lep razgled na bližnjo Croda da Lago ter Becco di Medozzi.
Do koče Croda da Lago, je moja ura Garmin zabeležila 4,5 km in prehojenih 450 nmv, kar nama je vzelo okol uro in pol časa v eno smer.
Ob povratku v Cortino sva opravila še nujne nakupe in se ponovno odpravila na ”najin” prostor za spanje. Pripraviva si večerjo, nabereva drva in ob prijetnem tabornem ognju ter čaju preživiva večer.
Rifugio Averau
Zjutraj sva s spanjem potegnila malce dlje, saj se nama danes nikamor ne mudi. Prebudiva se v čudovito jutro, z božanskim pogledom na vrhove, ki so se kopali v jutranji svetlobi. Pospraviva posteljo in se tudi tokrat z avtom prestaviva nižje na parkirišče, kjer naju sonce prijetno ogreje.
Najin današnji cilj je koča Averau. Najino izhodišče je prelaz Giau (Paso Giau), od koder se po poti št. 452 odpraviva do koče. Večji del poti ni naporen in poteka delno čez melišče, delno po potki med skalami, izjema je le zadnji del poti, ki je malce strmejši. Koča Rifugio Auronzo se nahaja na 2414 metrih, iz nje pa je čudovit razgled na dolino, Cinque Torri in kočo Novalau, kamor lahko tudi nadaljujete pot.
Za povratek izbereva drugo ”bližjo” pot, ki je speljana pod kočo. Sama pot je krajša (ni označena) in za sestop izjemno zahtevna. V veliko pomoč so nama bile palice, vseeno pa sestopa po tej poti ne priporočava. Do koče Averau sva potrebovala eno uro in pol(3,5km), ter prehodila 335 višinske razlike.
Ker sva ob povratku imela dovolj časa, sva se zapeljala še na 2105 visok prelaz Falzarego. Tukaj je bilo precej hladneje in vetrovno, zato sva se hitro spustila nazaj v dolino.
Spanje na 2400 metrih pri Treh Cimah
Pozno popoldne sva se odpravila proti nacionalnemu parku Tre Cime, ki je tudi pod UNESCO-vo svetovno dediščino. Pot naju pelje mimo jezera Misurina, kjer pri odcepu za Tre Cime, zavijeva desno, kjer na poti opaziva še simpatično jezero Lago d’Antorno in narediva krajši postanek.
Za pot v nacionalni park plačava kar precej zasoljeno vstopnino 30 €, ki velja 24 ur. V družbi kar nekaj avtodomarjev in kombijev, preživiva preostanek večera. V neposredni bližini koče Auronzo, se nahajajo tri večja parkirišča, kjer lahko brez problema prespite v avtodomu, kombiju ali avtu. Priporočljivo je, da na Tre Cime pridete pozno popoldan, takrat se že večina ljudi odpravi nazaj v dolino in se sprostijo parkirna mesta. Čez dan je precejšnja gneča in skoraj misija nemogoče, da dobite prosto parkirno mesto.
Krožna pot okoli Treh Cim
Zjutraj se prebudiva v precej hladno jutro (6 stopinj) in se komaj skobacava iz udobja toplih spalk. Pohod sva tokrat začela bolj zgodaj in sicer malo pred osmo uro zjutraj, saj sva se želela izogniti kasnejši gneči na poti. Na krožno pot okoli Treh Cim sva se podala v obratni smeri, kot je običajno in sicer od parkirišča proti koči Malgi Langam. Večina ljudi za svoje izhodišče izbere kočo Auronzo in od tam nadaljuje proti koči Locatelli, kar pa ob tako priljubljeni pohodniški točki pomeni precejšnjo gnečo.
Prvi del poti poteka po dobri uhojeni poti po melišču, kasneje pa pot postane malce bolj razgibana. Ideja o zgodnjem pohodu, se kmalu izkaže za pravo odločitev. Prvi dve uri na poti srečava le peščico pohodnikov. Najin prvi cilj je koča Locatelli (Dreizinnen Hutte) 2405 m, od koder je najlepši in največkrat fotografiran pogled na Tre Cime. Do koče potrebujeva slabi dve uri hoje, z vmesnimi postanki za fotografijo in krajši počitek. Pri koči nekaj pojeva, narediva nekaj fotografij dveh čudovitih jezer, ki se nahajata v neposredni bližini koče, na koncu pa poiščeva znamenito jamo, ki preplavlja Instagram. Slednjo najdeva le dobrih 100m stran od koče, iz nje pa je čudovit pogled na Tre Cime.
Pot nadaljujeva proti sedlu Forcella Lavaredo (2454 m), kjer vidiva zakaj so nama vsi svetovali, da se na pot odpraviva bolj zgodaj. Proti nama skoraj v koloni hodijo pohodniki, ki so namenjeni proti koči Locatelli. Od prelaza se pot prične malce spuščati in pripelje do manjše koče Lavaredo. Zadnji del poti vodi po široki makedamski cesti do izhodišča poti pri koči Auronzo.
Pot okoli Treh Cim ni preveč naporna in jo lahko praktično prehodi vsak. Midva sva na krožni poti prehodila dobrih 11 kilometrov, za samo hojo pa sva potrebovala 3 ure (z postanki 4 ure). Ne glede na to, da pot ni zahtevna, vseeno priporočava primerno obutev.
Zaključek
Z krožno potjo okoli Treh Cim, zaključujeva najino štiridnevno raziskovanje Dolomitov, ki so naju tudi tokrat navdušili. Na spletu sva zasledila tudi misel, ki pravi takole: ”Those who have not seen the Dolomites al least one in their lives cannot say they are true lovers od the mountains”. Z mislijo se nebi mogla bolj strinjati, saj so Dolomiti resnično košček raja, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega. Dolomite sva tokrat obiskala drugič in vsekakor ne zadnjič. Upava, da jih obiščeva že kmalu- pozimi.
Stroški: 136 €
- bencin = 50 €
- trgovina = 50 €
- vstopnina Tre Cime = 30 €
- parking jezero Braies = 6 €
- spanje = 0 €
