409 mostov, 118 otokov in 150 kanalov, mesto namenjeno izključno pešcim, palače ob palači, edino prevozno sredstvo so gondole, vaporeeto in vodni taksiji, za mnoge ljudi pa najlepše mesto na svetu. Že verjetno veste, da govorim o Benetkih.

Benetke sem si želela obiskati že kar nekaj let, ampak mi mesta na vodi ni nikoli uspelo obiskati, do letos, ko se mi je končno uresničila želja za obisk. Vračala sva se iz dopusta in ker sva pristala zjutraj na letališču Treviso, sva še imela ves dan pred sabo, zato sva se odločila, da obiščeva Benetke. Moram priznati, da čeprav sva bila že fiksno odločena, da jih obiščeva, sva med čakanjem na letalo, še vseeno malce kolebala ali bi vseeno šla, saj sva prebrala nekaj blogov in forumov, kjer so pisali, da niso nič posebnega, da smrdi, da je povsod polno golobov, turistov ter da so izjemno drage. Pa sva vseeno rekla, pa dajva si jih končno ogledati in sva si jih.

Po pristanku na letališču se še vedno nisva zjasnila, kje bova pustila avto ali na železniški postaji, kjer je bolj ugodno parkiranje in od tam z vlakom, na koncu sva se odločila, da parkirava v garažni hiši Tronchetto, čisto pred Benetkim in od tam naprej z vodnim avtobusom vaporeeto naprej proti osrčju mesta. Celodnevno parkiranje naju stane 21 eur. Kupiva karti za vaporeeto in se skozi glavni kanal Grande odpraviva do glavnega trga. Vožnja stane 7,5 eur po osebi, vozovnica pa velja naslednjih 75 minut. Vozimo se po glavnem kanalu Grande, kateri je dolg 3,8 km, v širino pa meri med 30m in 80m, prečkajo ga pa samo trije glavni mostovi, najnovejši Akademski most, sredinski in tudi najpomembnejši Rialto ter most Bosonogih. Globina kanala je povprečno 5m. Most Rialto velja poleg trga Sv. Marka za glavno atrakcijo mesta, saj obiskovalcem ponuja pogled na najlepšo vodno ulico na svetu. Na mostu in v njegovi okolici se nahajajo razne stojnice in trgovinice.

Po dvajsetih minutah vožnje z vodnim avtobusom, prispemo na končno postajo pri trgu Sv. Marka. Sprehodiva se mimo Doževe palače, ki je grajena v tipično gotskem slogu, v njej je pa bival beneški dož (vojvoda). Pročelja stavbe so se skozi zgodovino spreminjale, sedanje pročelje ima eno izmed najbolj impozantnih delovov gotske arhitekture na svetu.

Sprehajava se po beneški promenadi, opazujeva ljudi, stojnice, cenike, palače ter žive beneške maske, s katerimi se proti plačilu seveda lahko slikamo. Pot naju hitro zanese na raziskovanje stranskih ulic, kjer opazujeva zanimive stavbe, gondoljerje na delu in mirne kanale. Pozorna sva tudi na cene v restavracijah, ki so izven glavnega vrveža občutno nižje, ampak vseeno drage. Porcija špagetov je na glavnem trgu 14 eur, malce stran v stranski ulici 8 eurov.


Počasi se vrneva na glavno ulico, kjer si še ogledava znameniti most vzdihljajev (Ponte dei Sospiri), ki velja za najbolj romantičen most v mestu. Tisti, ki so most prečkali, niso v njem videli nič kaj romantičnega, saj so imeli med prečkanjem mostu zadnjo možnost za vzdihljaj svežega zraka, preden so zapornike odpeljali v dožev zapor. Most povezuje Doževo palačo z najbolj krutim zaporom v mestu. Most je zaprte narave, tako, da se skozi njega ne moremo sprehoditi. Čez most se lahko sprehodimo edino, v slopu ogleda Doževe palače. Na mostu so okna, skozi katera so zaporniki lahko pogledali, predno so jih doživljensko zaprli. Edinemu, ki mu je uspelo pobegniti je bil Casanova, čigar ljubica se je preoblekla v pomembnega uradnika. Zelo zanimiva legenda pravi, če se par ob sončnem zahodu pelje pod mostom z gondolo in poljubi, da jima je zagotovljena večna ljubezen.

Zadnja postojanka je sprehod skozi najbolj obiskani trg Sv. Marka (Piazza San Marco), kateri velja za glavno atrakcijo mesta, saj ga na miljone tujih in domačih gostov obiskuje že kar nekaj desetletij. Za kavo na Markovem trgu bomo odšteli 13 eur, saj nam poleg postrežene kave zaračunajo pogled na sam trg. Če isto kavo naročimo sami za šankom, bomo za njo odšteli 3 eure. Hja drag je tale pogled na trg sv. Marka. Najbolj znani kavarni sta Caffe Florian in Gran caffe Quadri.


Na trgu stoji tudi zvonik San Marka, ki mu pravijo tudi Campanile San Marco, je s svojimi 98 metri tudi najvišja stavba v mestu. Prvi zvonik je bil zgrajen v 11. stoletju, kateri se je leta 1902 zrušil, deset let kasneje so zgradili novega, v katerega so namestili tudi dvigalo, s katerim se lahko za 8 eur vstopnine popeljemo na najvišjo razgledno točko v Benetkih.

Glede na to, da sva pogledala kar sva si mislila, se odločiva, da se počasi odpraviva domov. Odločiva se, da se za pot nazaj ne peljeva z vaporeetom, ampak izbereva cenejšo in bolj koristno varjanto – peš hondo. Na telefonu si odpreva aplikacijo google maps, ki nama kaže kje se trenutno nahajava. Potem se podava skozi labirint ozkih uličic in vodnih kanalov, čez most Rialto, do začetka Benetk. Za pot sva od trga Sv. Marka do garažne hiše porabila nekje eno uro.

Benetke bi opisala kot mesto mask, kanalov, mostov, mesto vode, selfie stickov in kitajcev. Kar se tiče samih cen v Benetkih lahko rečem samo to, da niso drage, ampak so oderuške. Sprva sva bila skeptična, če bi jih sploh obiskala, glede na to, da nisva ravno ljubitelja mest, vendar sva bila nad Benetkim čisto fascnirana, saj kanali, gondole, mostovi dajo mestu res nek čar. Lahko rečem, da so mi Benetke trenutno najlepše mesto, kar sem jih videla.

V Benetke se zagotovo kmalu vrneva 🙂

Nekaj zanimivih in uporabnih napotkov:

  • naslov parkirne hiše Tronchetto, Isola Nouva del Tronchetto, 30135 Venice
  • barantanje na stojnicah obvezno
  • vstopnica v Doževo palačo 12 eur
  • vstopina na zvonik 8 eur
  • Benetke obišče 20 milijonov ljud letno
  • prepovedano hranjenje golobov in sedenje na tleh na trgu Sv. Marka
  • v eno smer se odpravite z vodnim avtobusom Vaporeto, nazaj pa peš. Ceneje in praktično, ker še vidimo kaj druga
  • če se v Benetke odpravljamo v dvoje, je ceneje, če se do Benetk odpravimo z go optijem, saj bomo iz Ljubljane odšteli cca. 30 eur po osebi
  • za vikend v Benetkih bomo za hotel odšeteli 250 + eur za dve nočitvi za dve osebi